Katja Fain je 19-letna dijakinja II. mariborske gimnazije, ki pod budnim očesom mame in trenerke, nekdanje vrhunske plavalke Metke Sparavec, ob marljivem delu vztrajno stopa proti vrhunskosti. Za njo je uspešno evropsko prvenstvo, oplemeniteno z mladenkinim športnim mejnikom, izkusila pa je tudi olimpijske igre.
Katja, kdaj ste “dvakrat fajn”, pri čem v življenju resnično uživate?
Ko plavam. 🙂 To je ob količini treninga in tekmovanj trenutno središče mojega življenja. Ob nedeljah, ko nimam treninga, se poskušam naspati, nabiram energijo pred novimi treningi, si ogledam kak film, grem na sprehod ali kavico.
Kdaj ste začutili, da je voda res vaš element?
Starši so me sprva vpisali v plavalno šolo, da bi se naučila plavati. To mora otrok res dobrih plavalcev (njen oče je Aleksander Fain, op. a.) seveda znati. 🙂 Dlje sem plavala, bolj mi je to priraslo k srcu. Kar hitro sem ugotovila, da si plavati res želim tudi v prihodnje. Ko sem začenjala, sta starša že končala karieri, ampak sem brala stare intervjuje, gledala posnetke tekem in fotografije, občudovala medalje. Tega imamo doma ogromno. Vse skupaj me je očaralo in mi dalo zagon za plavalni šport.
A bojda sprva nista bila najbolj navdušena nad tem, da ste se odločili za vrhunsko plavanje.
Poskušala sem tudi z drugimi športi. Vpisala sta me na tenis, karate in atletiko. A plavanje me je najbolj očaralo. Z vodo sem našla to, kar si vsak želi.
Plavanje je garaški šport. Nam lahko opišete, kako je videti vaš teden?
Na teden imam devet vodnih treningov. Na pripravah še več, enajst. Tam le treniramo, spimo in jemo. Ob tem imam po vodnem treningu ponavadi trikrat na teden še fitnes, dvakrat pa vadbo za vse telo. Plavalna vadba traja dve uri, “suhi” trening pa uro do uro in pol. Tedensko sem na treningu torej nekje okrog 25 ur. 🙂
Kako ob vsem naštetem najdete energijo za učenje?
Kot športnik se navadiš čas dobro organizirati. Večinoma se učim v nedeljo, takrat imam časa največ, ali ob sobotah, če nimamo tekmovanj.
V zadnjem šolskem letu ste obiskovali 4. letnik II. mariborske gimnazije. Imajo v šoli razumevanje za vaše športno udejstvovanje?
Da, zelo mi pomagajo. Lahko imam individualne ure s profesorji, konzultacije, teste lahko pišem na posebnih rokih. Vse je podrejeno plavanju, tako da šolske obveznosti prilagajam športnim.
Je to, da imate za trenerko mamo, nekakšen blagoslov, prednost, ki je ne bi nikakor zamenjali, ali kdaj pomislite na to, da bi morebiti imeli drugega trenerja?
Mislim, da je to vsekakor prednost. Mama me najbolj pozna, ve, kaj potrebujem. Tudi sama je bila vrhunska plavalka. Vez z drugim trenerjem bi bila vsekakor drugačna. Naša družina je zelo povezana, stoodstotno si zaupamo.
Kako pa ločujete “domače” življenje in šport?
Težko se je izogniti pogovorom o plavanju. V teh krogih se gibljeva obe s sestro. Mama seveda tudi. A doma smo družina, ne plavalci in trenerka. Poskušamo govoriti tudi o čem drugem.
Bazen v garaži
Bazen v garaži je bil rešitev po zgledu drugih plavalcev po svetu, ki so se znašli na podoben način: “Seveda ni bilo enako, kot bi bilo v pravem bazenu, a vseeno sem ohranila občutek za vodo. Tudi psihično je bilo lažje, da nisem bila čisto brez vode. Z mamo in sestro smo poiskale kombinacijo najboljše in najcenejše rešitve. Vodo smo ogrele, kolikor je bilo mogoče. Komaj sem čakala, da začnem plavati.”
Nekateri plavalci pravijo, da je zarana, ko si še zaspan, najtežje skočiti v bazen. Je tudi pri vas tako?
Ko se zjutraj zbudiš v topli postelji, te premrazi misel, da boš moral čez kako uro skočiti v dokaj hladno vodo. A pomislekov nimam. Ni mi težko. Vem, zakaj treniram, kaj si želim. To me žene naprej.
Nastopate v zelo raznolikih disciplinah, od 100 do 1500 metrov.
Imamo tri vrste disciplin: šprinterje na 50 in 100 metrov, srednjeprogaše, ki plavajo na 200 in 400 metrov, ter dolgoprogaše, ki plavajo na 800 in 1500 metrov. Vsaka skupina ima svoj način treningov, odvisne so tudi od postave in tipa mišic plavalca. Z leti si vse bolj specializiran in treniraš predvsem tisto, v čemer si najboljši. Trenutno najrajši plavam na 1500 metrov. Načrtovala sem, da bom v tej disciplini odplavala olimpijsko A-normo, kar mi je tudi uspelo. Trenutno je to moja najboljša disciplina in jo plavam najrajši.
Za vami je zelo uspešno evropsko prvenstvo v Budimpešti, na katerem ste nastopili kar v šestih disciplinah. Med drugim so izstopali šesto mesto na 200 prosto in državna rekorda s štafetama 4 x 100 prosto in 4 x 100 mešano. Kaj pomenijo ti rezultati za sedanjost in prihodnost vašega plavanja?
To je bilo prvo večje tekmovanje, odkar se je začel širiti virus. Prvič smo spoznali, kako so videti tekmovanja z maskami in testiranji. Mislim, da je bilo prvenstvo izpeljano zelo dobro. Z nastopi sem zelo zadovoljna. Priplavala sem si prvi finale na članskem evropskem prvenstvu v velikem bazenu. Dosegla sem šesto mesto na 200 metrov prosto in 10. mesto na 1500 metrov prosto, kar se mi zdita zelo lepa dosežka.
Poleg tega sem ju odplavala v istem dnevu. Osebni rekord na 200 metrov prosto sem dosegla v polfinalu. Z njim sem se s šestim mestom prebila v finale, kjer sem imela za cilj priplavati si vsaj isto ali višje mesto, kar mi je uspelo z drugim najboljšim izidom kariere. Čeprav sem na dan finala imela zjutraj tudi 1500 metrov prosto in se je malce utrujenosti poznalo v finalnem plavanju na 200. Zadovoljna sem tudi z 10. mestom na 1500 metrov prosto, čeprav sem si želela malo boljšega izida, ampak sem dan pred tem plavala dvakrat 200 metrov prosto, kar se mi je malo poznalo. S trenerko sva si zadali nekoliko bolj naporen spored, prav zato, da vidiva, kaj zmorem za naslednja prvenstva.
Krstne olimpijske igre