Leta niso ovira pri ustvarjalnosti Vsak človek ima kakšen talent, s katerim lahko svet naredi malce lepši in boljši. 94-letna Čehinja Agnes Kasparkova je to poslanstvo vzela zelo zares.
Leta za Agnes niso ovira Odkar se je pred dobrimi 30 leti upokojila – delala je v kmetijstvu – je svoje življenje posvetila temu, da z ročnimi poslikavami lepša hiše v vasi, kjer živi. Tega se je priučila od gospe, ki je to počela pred njo.
Gre za vas Louka na južnem Moravskem, ki je zaslovela prav zaradi svojih prelepih fasad. Agnes nanje slika tradicionalne moravske motive, kjer se cvetlice prepletajo z žitnimi snopi, grozdjem in podobno.
Superbabica, ki po potrebi spleza tudi na lestev Agnes pri delu uporablja tanek čopič, ki ji omogoča natančne linije in res umetelne vzorce. Glede na njena leta slikanje ni vedno lahko. Še zlasti težko ji je pozimi, kajti takrat jo zares zebe, še posebej v roke. Zato glavnino slikanja opravi spomladi in poleti. A umetnica vseeno nadaljuje s svojim delom, tudi če je treba marsikaj potrpeti. Če je potrebno, spleza celo na lestev, da lahko doseže tudi višje predele fasad.
Ko so Agnes vprašali, ali si za poslikavo vnaprej pripravi kakšno skico ali načrt, je odgovorila, da ne. Pač pa sproti med slikanjem pusti domišljiji prosto pot. Najpogosteje pri slikanju uporabi živo modro barvo v odtenku kobalta, ki pride zares lepo v kombinaciji z belimi fasadami moravskih hišic. Uporablja le zelo kakovostno barvo, za katero je prepričana, da bo na fasadi zdržala najmanj dve leti. Na nekaterih hišah poslika zid, spet drugje pa okrasi lesena vrata, okna in področje okrog njih.
Cerkev poslika vsako leto na novo Največja poslastica za Agnes pride vsako leto maja. Takrat na sveže prebelijo zidove vaške cerkve, tako da jo vsako leto lahko poslika na novo.
Čeprav je Agnes znana daleč naokrog, prav tako pa tudi na spletu, je to prav nič ne zanima. “Sem umetnica,” je povedala za češki časopis. “Preprosto uživam v slikanju na zidove, poleg tega pa sem tudi rada v pomoč, da naredim kaj koristnega.” Leta torej nikakor niso ovira pri ustvarjalnosti in temu, da soljudem na obraz pričaramo nasmeh.