Odkar je bil leta 2007 predstavljen Google Street View, je omenjeni program postal izvrstno orodje za navigacijo in raziskovanje. Z njim si lahko pomagate pri iskanju parkirnega prostora, ko se odpravite na izlet, ali pa preprosto pohajkujete naokoli po svetu, kot bi se sprehajali po domači ulici.
Uporabniki programa lahko po novem obiščejo tudi rimske katakombe, saj je Google v svoj katalog dodal tudi kulturne znamenitosti.
Kliknite tukaj, da si ogledate katakombe.
Po navedbah ameriških medijev so med drugim digitalizirali tudi rimske katakombe svete Priscile in program Google Street View uporabnikom omogoča popoln vpogled v to znamenitost.
Ogleda si jih lahko vsak
Katakombe so nastale v 2. stoletju, ime pa so dobile po ženi svetega Akvile, ki je bil umorjen, ker je sprejel krščansko vero. Do 4. stoletja so jih uporabljali kot zgodnjekrščansko pokopališče.
Ogled katakomb svete Priscile vas popelje skozi ozke prehode s policami za posmrtne ostanke pokojnikov na obeh straneh. Katakombe očitno kažejo svojo starost, saj je kamnite zidove že močno načel zob časa in ponekod jih je bilo treba utrditi s sodobnejšimi zidaki.
Izvrstna osvetljava podob z visoko resolucijo uporabnikom omogoča, da si lahko ogledajo tudi najmanjše podrobnosti starodavne grobnice.
Georgia Albetino, vodja Googlove italijanske ekipe, je omenjeni projekt primerjala z virtualnim ogledom muzeja. Albetinova je v pogovoru za medije pojasnila: “Naš cilj je pravzaprav čim več ljudi seznaniti s svetovno kulturo, v našem primeru predvsem italijansko.”
Povedala je še, da se je ideja za virtualni ogled katakomb porodila med srečanjem s kardinalom Ravasijem, predsednikom Papeškega sveta za kulturo. Omenjeni projekt je bil izbran za oglaševanje italijanske kulturne dediščine, omogočal pa naj bi tudi “ogled znamenitosti” za invalidne osebe.
Pri Googlu doslej še niso napovedali, ali bodo na seznam virtualnih ogledov dodali še kakšno znamenitost, prav tako pa te možnosti niso izključili. Če se bodo odločili za nove virtualne predstavitve, bo to najverjetneje po zaključku še enega velikega projekta: digitalizacije celotnih zbirk treh osrednjih knjižnic v Neaplju, Rimu in Firencah.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.