Športnik leta je v izostreni slovenski konkurenci res navdušujočih uspehov, s katerimi je postreglo leto 2021, postal Tadej Pogačar. Najbolj sijeta dva njegova letošnja dosežka – bronasta kolajna na olimpijskih igrah in druga zaporedna zmaga na dirki po Franciji.
“Posebej prepričljiv je bil na dirki Tour de France. Tekmece je zlomil do prvega prostega dneva, samostojne vožnje po klancih v zahtevnih vremenskih razmerah so navdušile kolesarski svet. V rumeni majici je že drugič pripeljal v Pariz; mnogi menijo, da lahko popravi rekord petih skupnih zmag na dirki vseh dirk. Veseli smo, da je pomemben del priprav na Tour opravil tudi s prepričljivo zmago na dirki po Sloveniji. Brez kančka dvoma je trenutno najboljši kolesar na svetu,” je Društvo športnih novinarjev Slovenije zapisalo v obrazložitvi.
Mladenič s Klanca pri Komendi se prireditve žal ni mogel udeležiti, zato se je javil po videopovezavi. Smo pa v slavnostnem vzdušju Cankarjevega doma novinarji lahko pokramljali s Tadejevimi starši, Marjeto in Mirkom Pogačarjem. Kaj sta povedala, preberite v spodnjih tematskih sklopih.
O vrednotah, ki jih je oče hotel predati sinu:
Mirko: Predvsem sem mu želel predati spoštljivost do vseh – sotekmovalcev, okolice, staršev, starejših – ter poštenost.
O tem, kdaj sta se starša v času Tadejeve kariere najbolj ustrašila:
Marjeta: Res sem se ustrašila, ko je na neki dirki, mislim, da je bil Tour de l’Avenir, na enem od ovinkov, na pobegu med spustom, narobe zavrl. Odneslo ga je v travo, med skale, celo neke žice so bile na tistem pašniku. Tedaj sem se res ustrašila, ampak se je lepo rešil.
O reševanju iz kočljivih situacij:
Mirko: Tega ga nisem naučil jaz, nikoli nisem kolesaril. Dobro motoriko je imel že od malega. Z vsako stvarjo se je hotel ukvarjati. Zelo gibljiv je bil.
Marjeta: Hoditi se je naučil pri 11 mesecih. Ko je bil star manj kot dve leti, je na nekem pikniku z žogo z bližine ciljal nekega gospoda in ga vedno zadel. Opazila sem, kako spreten in vztrajen je. Zadal si je cilj in ga tudi dosegel.
Najboljši športniki leta 2021 so …
Drugi med športniki je bil zmagovalec prejšnjih dveh let Primož Roglič. Tretji je bil košarkarski zveznik Luka Dončić. Najboljša ekipa pa košarkarska reprezentanca, ki je bila na olimpijskih igrah četrta.
Najbolj obetavna športna osebnost je postal odbojkar Rok Možič. Franček Gorazd Tiršek je prejel posebno priznanje za invalida leta, nagrada za fair play pa je pripadla kajakašu Žigi Linu Hočevarju.
O tem, zakaj sin ne zna francosko, čeprav je mama profesorica francoščine:
Marjeta: Naša družinska dinamika je bila zelo pestra. Štiri otroke imamo, delali smo hišo, v ospredju je bil šport, gibanje, za jezik je zmanjkalo časa.
Mirko: Jaz bi dejal, da sem vesel, da je bila Meti doma najprej žena in mama, ne pa učiteljica.
O tem, koliko se slišita s sinom:
Marjeta: Slišimo se po telefonu. Morda enkrat na teden. Če je na dirki, še to ne. Pustimo ga pri miru. Po dirki pa se pripravlja že na naslednjo.
Mirko: Napišemo mu SMS, mu čestitamo, več pa se pogovorimo, ko je doma.
O njegovih najljubših jedeh:
Marjeta: Ker mora paziti na prehrano, ga ponavadi vprašam, česa ne skuham. Navadno reče, da ne krompirja. Zadnjič je rekel tudi, da ne bi rib, ker so se mu uprle, ker jih je imel na nekih pripravah vsak dan. Najraje skuham kaj takega, kar vem, da drugje ne more dobiti. Tudi domačo hrano, tudi žgance, zelje, pečenico, krvavico, čeprav se na tovrstnem skupnem kosilu dobimo malokrat.
O sodelovanju v župniji:
Mirko: Jaz sem bral berila, bil sem tudi ministrant. Nekaj časa je bil tudi Tadej. Potem je bilo treningov toliko, da je prenehal.
O tem, kako ga pomirita, ko je vznemirjen:
Mirko: Deluje precej ‘flegma’, na zunaj ne pokaže, da je živčen.
Marjeta: Jezen je, ko ga doma sprašujemo kaj, kar bi morali že vedeti, na primer. Ali ko se odpravlja na trening, dirko in še kdo hoče kaj od njega. Takrat želi imeti mir. Sicer je zelo umirjen. Tudi v komunikaciji z novinarji ali drugimi ljudmi ima neko spoštljivo držo, četudi mu gredo vprašanja kdaj na živce, zna zatreti naveličanost, utrujenost in deluje korektno.
Toliko starega otroka lahko pomiriš tako, da se z njim pogovoriš, mu pokažeš, da mu stojiš ob strani, da ga razumeš, poskušaš iskati rešitve, kako predelati kako krivico, ki se je zgodila. Kot starša čutiva, da moraš biti ponosen na vse otroke, ker so uspešni vsak po svoje. Tudi če niso tako zelo kot Tadej. To je včasih kar izziv. Tudi otroci se včasih čutijo manj vredne, zapostavljene. To ni prav. Tudi pri nas smo se že soočili s tem. To je življenje. Nismo idealni.
O rivalstvu s Primožem Rogličem in medijih:
Marjeta: Glede na to, kar je Tadej pokazal do zdaj, je fair play njegova kar močna točka. Mediji lahko delijo ali združujejo. Prizadevati bi si morali za to, da se delitev ne bo povečevala, ampak zmanjševala.
Mirko: V Sloveniji je že kar navada, da gre za rivalstvo in nevoščljivost. Na Športniku leta se mi vprašanje Rogličevemu očetu glede rivalstva med družinama ni zdelo primerno. Že naslovi v medijih so bombastični, v slogu Kaj je naredil Roglič Pogačarju? Mislim, da to ni naslov za športne teme. Naslov je tak, da se res vprašaš, kaj se je zgodilo, a se ni nič.
Marjeta: K nam domov so že prišli tudi tuji, francoski novinarji. Treba je biti kar strikten, nimam časa, da bi se z njimi pogovarjala kar eno uro. Sčasoma smo se naučili, da novinarjev ne spustimo več v hišo, ampak se dobimo nekje drugje. Če ne gre drugače, je zraven menedžer ali nekdo, ki jim pove, kdaj je njihov čas potekel. Nekajkrat je bilo tako, da so si podajali kar kljuko. Tudi slovenski mediji – vsi bi si želeli posneti prispevke pri nas.
O ciljih za prihodnje leto:
Marjeta: Mislim, da je njegov cilj dati od sebe maksimum, doseči limite, iti čez svoje meje. V športu nikdar ne veš, kako dobri so drugi. Boš tedaj, ko premagaš sebe, premagal tudi druge? V nekaterih drugih športih je relevantna primerjava čas, v kolesarstvu tega ni.
