Leta štejejo je zanimiva oddaja, ki jo lahko brez slabe vesti ali oznak 12+ spremljajo tako predšolski otroci, starejši ter oni vmes. Gledanosti ne bi bilo brez dobrega koncepta, pa tudi simpatičnega voditelja, mladega očka Klemna Bučana. Kako gre ocenjevanje let njemu? Bolje kot tekmovalcem?
Čestitke za dobro vodenje oddaje.
Hvala.
Ali med oddajo tudi vi sami zase ocenjujete leta gostov?
Tudi. Moram reči, da mi gre bolje kot tekmovalcem. Ustvarjalcem oddaje sem izrecno povedal, da ne želim vedeti, koliko je kdo star. Ne bi želel podzavestno, z mimiko, komu česarkoli namigniti.
Ustvarjalci oddaje so naredili statistično oceno, kateri profili ljudi najbolje ocenjujejo leta. Brez dvoma so to igralci, ki imajo ljudi najbolje “naštudirane”. Moram reči, da sem takoj za igralci po dobrih ocenah na drugem mestu jaz. Blizu sta mi tudi glasba in zgodovina, zato bi mi ponujene pomoči gotovo bolje pomagale kot tekmovalcem.
Kateremu spolu oz. starostni skupini je najtežje določiti leta?
Absolutno se stvari zelo zapletejo po petdesetem letu, saj se v teh letih začne zares poznati način življenja. Nekateri dajo več nase, skrbijo za kožo s kakovostnimi kremami za obraz in losjoni za sončenje, se ne izpostavljajo toliko soncu, uporabljajo botoks ali pa se oblačijo bolj mladostno. Neka 60-letnica se lahko obleče moderno in je videti 50, medtem ko je lahko njena vrstnica videti deset let starejša.
Kdo poskrbi za obleko in ličenje ocenjevanih oseb?
Mimogrede, snemanje oddaje smo končali že januarja. Vsi so se oblačili sami. Na dan smo snemali kar tri oddaje, drugo za drugo. V vsaki smo imeli po sedem ocenjevancev ter dve rezervi za vsak slučaj. Ker je Slovenija majhna, bi z lahkoto kdo koga poznal. Imeti garderobo za trideset ljudi je težko. Jih je pa naša ekipa naličila, včasih bolj, včasih manj.
Kje ste dobili kandidate?
Vse je potekalo prek agentov, ki organizirajo kastinge za reklame in filme. Agenti imajo res velik nabor ljudi. Verjamem pa, da bi se jih ogromno javilo tudi z našim pozivom na družbenih omrežjih. V enem dnevu bi verjetno imeli polovico potrebnega kadra za drugo sezono. Tudi mene so klicali znanci in me spraševali, ali lahko pridejo v oddajo, saj jih je zanimalo, kako bi jih ocenili.
Tekmovalci so se na snemanjih imeli precej dobro, kajne?
Tako je, v oddajo so prišli zaradi zabave, ob sebi so imeli najboljšega prijatelja, dobili pa so tudi višjo dnevnico, s katero so si lahko privoščili kakšno večerjo. Če pa so odnesli denarno nagrado, pa je bilo še toliko bolje.
Koliko let bi prisodili sebi, če bi se ocenili ‒ zdaj, v svoji prenovljeni različici, ko ste izgubili petnajst kilogramov?
Zaradi manj kilogramov sem videti bolj mladostno. Res pa je, da imam sedaj več gub, prej sem imel bolj napeto kožo na obrazu. Večina ljudi pa mi vseeno prisodi od dve do pet let manj.
Koliko starostne razlike pa je med vama z ženo?
Jaz pravim, da štiri, ona pravi pet let. Žena je rojena decembra 1985, jaz pa marca 1981. Če misli, da je bliže petim letom, se moti. Odgovor je štiri. (smeh)
Se vam zdi starost pri izbiri zakonca oz. prijatelja pomembna?
Da, po večini se mi zdi zelo pomembna. Seveda se lahko zgodi, da se ujameta tudi dva z večjo starostno razliko. Morda zaradi prave energije med njima. A jaz bi težko imel pol mlajše dekle, ki prihaja iz popolnoma drugega sveta, ji je všeč druga glasba, ob petkih bi redno hodila na zabave, meni pa se vsak konec tedna ne bi dalo … Res pa je tudi to, da že imam svojega otroka in ne potrebujem še enega. (smeh) Pomembno je biti z nekom, ki enako gleda na svet, s katerim imava več skupnih tem za pogovor, podobne spomine …
Ste stendaper in vsestranski voditelj. Kaj je tisto najboljše v novinarskem poklicu?
Rad imam adrenalin pred snemanjem radijske ali televizijske oddaje, rad govorim, nastopam in vodim raznovrstne dogodke. Vsepovsod rad vključim tudi komične vložke. Najraje vidim, ko se mi ljudje smejijo in mi sporočajo pozitivne odzive.
Po drugi strani pa v novinarskem poklicu in stendapu ni rednega urnika, povrh vsega pa morate biti nenehno zanimivi za poslušalce oziroma gledalce. Ste kdaj izčrpani od tega?
Priznam, urnik me izčrpava. Vsak dan, ko zjutraj vstanem in odidem na radio, sem “mrtev”. Med tednom vstajam ob 4.50. Če človek ni popolnoma naspan, izčrpano začne dan. Jaz ga večinoma začnem tako. (smeh) Utrudijo me tudi dvanajsturni športni dogodki, ki jih vodim. A ker obožujem svoje delo, vztrajam v njem. Adrenalin mi da potrebno energijo. Res pa je, da zvečer težko zaspim. Temu primerno vsak dan malce potreniram. Rad tečem in skejtam.
Doma imate triletnika. Kaj najraje počneta skupaj?
Skupaj počneva ogromno stvari. Po vrtcu ne greva takoj domov, temveč izkoristiva dan in obiščeva Volčji Potok, živalski vrt, kolesariva po Tivoliju ali jo mahneva na Šmarno goro.
Kaj vas pri sinčku najbolj navdušuje?
Kako pameten je in koliko stvari si zapomni. Zadnje čase me oponaša, ko me vidi na televiziji. Ko sem pred časom v Stožicah vodil nek dogodek, se je doma drl po mikrofonu in ponavljal moje “fore”. (smeh) To je ganljivo in zabavno obenem. Povedal mi je tudi, da bo, ko bo velik, on napovedovalec v Stožicah, jaz pa bom majhen in med publiko. (smeh)
Povejte nam o tem, kako ste brez ženine vednosti preimenovali novorojenčka?
Sinu je bilo ime Tristan le pičle pol ure, saj je bil zame takoj, ko sem ga zagledal, Kasper. Uradno je prvotno ime ohranil tri tedne. Ko so v porodnišnico prišli uradniki iz upravne enote, so v evidenco napisali ime Tristan in ga pozabili popraviti. Tako sem na dom dobil sinov rojstni list s tem imenom. Zato sem šel na upravno enoto in ga preimenoval. Najbrž je bil pri dveh mesecih eden najmlajših, ki je zamenjal ime.
Radi šokirate ženo?
Rad jo presenetim, a ne preveč. Danes ji bom pripravil rižoto. Prepovedala mi jo je še kdaj skuhati, saj je bila zadnjič zares groznega okusa. Nedavno sem snemal reklamo za kuhinjske pripomočke. Igral sem pomočnika kuharja, ki kuha rižoto. Celo plačali so me za to, da sem se jo naučil pripraviti! (smeh) Danes sem osvežil znanje in si reklamo še enkrat ogledal. Komaj čakam, da grem po sestavine.
Upam, da vam bo uspelo …
Gotovo mi bo. Slabše kot zadnjič ne more biti. (smeh)
Dandanes čutimo veliko teže zaradi vojnih dogodkov. Kako se vi dvignete, ko ste črnogledi ali obupujete?
Ravno je bilo konec korone, ko je prišla Ukrajina. Med delom na radiu nenehno poslušam novice. Šport mi zbistri glavo in me “resetira”. Ko grem teč in si prižgem glasbo, četudi za pol urice na dan, odmislim vse slabo. Ko s sinom prideva domov, sva v svojem svetu, mediji so takrat izklopljeni. Ne dovolim, da mi novice krojijo ves moj dan.
Če me povabijo na dobrodelni dogodek, sem vedno pripravljen sodelovati. Menim, da moramo biti mi sprememba v svetu. Ko se bomo znali pomiriti in ne bomo zagrenjeni, vojne ne bo več.
