Bil je april 1929 in Emilija Wojtyla se je počutila vedno slabše. Ko je bil do dne Karlovega prvega svetega obhajila le še mesec dni, že ni mogla več vstati iz postelje. Za miokarditis (vnetje srčne mišice) tedaj še ni bilo zdravila. Umrla je 13. aprila 1929, njen odhod pa je moža in njena dva sinova pahnil v veliko žalovanje.
Prvo obhajilo fanta, ki je pozneje postal papež
V Wadowicah, Karlovem rojstnem kraju, so otroke v šoli pripravljali na prvo sveto obhajilo. Slovesnost je bila predvidena za 25. maj.
Skupina otrok je bila tako velika, da v majhnem mestu ni bilo dovolj parov čevljev za vse prvoobhajance. Zofia Pukłowa, mama Karlove prijateljice, je prosila lokalnega trgovca, ki je službeno potoval v večja mesta, naj poišče čevlje. Privolil je in v zadnjem trenutku prinesel elegantne bele čevlje z zaponko.
Žal je našel le dekliške čevlje, zato na obhajilni fotografiji devetletni Karol stoji prav v teh belih čevljih s paščkom, zaponko in nizko peto.
Obhajilno fotografiranje
Zofia Pukłowa je Karla odpeljala tudi v trgovino lokalnega fotografa in nastala je fotografija, na kateri je Karol, vitek in visok fant, oblečen v belo bluzo z velikim mornarskim ovratnikom, kratke hlače, odrezane tik pod koleni, hlačne nogavice in čevlje s paščkom.
Obleko je podedoval po starejšem bratu Edmundu. To ni izhajalo le iz skromnega proračuna pravkar ovdovelega Karla Wojtyle starejšega, temveč tudi iz navade tistega časa, da oblačil za prvo obhajilo niso uporabljali za druge priložnosti. Prehajala so s starejših na mlajše ali pa so ležala v zabojih z naftalinskimi kroglicami, kjer so jih hranili v spomin na izjemen dogodek.
Karol v desni roki drži svečo. Zraven dečka na mizi, pokriti z resastim prtom, stoji Jezusova podoba.
Danes ta spominek ob prejemu zakramenta izpred 93 let hranijo v muzeju Janeza Pavla II. v Wadowicah, na steni spalnice njegovih staršev nad posteljo. Sliko je muzeju izročil papež sam. Pred tem jo je poljubil, rekoč, naj visi tam, kjer ji je mesto: na steni v družinski hiši.
Dragi otroci, Jezus vas ljubi!
V času papeževanja se je Janez Pavel večkrat srečal s prvoobhajanci. Z njimi je rad spregovoril o pomenu prvih trenutkov obiska živega Jezusa, spodbujal pa jih je tudi k vztrajnosti in pogostem prejemanju svetega obhajila.
“Dragi otroci, danes prihaja papež k vam, da bi vam v Jezusovem imenu povedal, da vas ljubi. Verjetno so vam to že večkrat povedali vaši kateheti. Vendar želim to še enkrat ponoviti, da si boste to veselo novico zapomnili za vse življenje. Jezus vas ima rad! Ponovite: Jezus nas ljubi!”
“Ne tako dolgo nazaj ste lahko za to izvedeli na poseben način, ko ste prejeli Jezusa v obliki kruha v svojem prvem svetem obhajilu. Kajti kdor ljubi, je pripravljen dati ljubljenemu vse, kar mu je najbolj dragoceno.”
“Jezus je imel na tem svetu malo za ponuditi apostolom. Vendar jim je dal največ, samega sebe. Od takrat naprej so lahko bili s prejemanjem te presvete hrane nenehno z Jezusom. Sam je živel v njihovih srcih in jih napolnjeval s svetostjo. To pomeni, da je Jezus prišel v vaša srca. On je v vas, njegova ljubezen vas napolnjuje in vas dela vedno bolj podobne njemu, vedno bolj svete,” je dejal leta 1997.
Nepozabno srečanje
Pogosto se je spominjal 25. maja 1929, ko je sam prvič stal pred evharističnim Jezusom.
“Prvo sveto obhajilo je nedvomno nepozabno srečanje z Jezusom, dan, ki se ga spominjamo kot enega najlepših v življenju. Še danes se spominjam dneva, ko sem s svojimi vrstniki prvič prejel evharistijo v župnijski cerkvi.”
“Leta pozneje, ko pogledaš te fotografije, oživi spomin na te trenutke, vrneš se k čistosti in veselju, ki si ga doživel ob srečanju z Jezusom,” je še dejal.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla in priredilaVeronika Snoj.
