Takoj, ko sem besede izgovorila, sem vedela, da tega ne bi smela storiti. Nekatere ženske so se odzvale s sočutnim prikimavanjem, druge pa so se nelagodno nasmehnile.
V svoji mali skupini sem se ravno pritoževala nad svojim možem in, povsem predvidljivo, oglasila se je še ena ženska, da bi z menoj sočustvovala. Namesto občutka, da sem si olajšala dušo, sem se počutila grozno. Na srečo si skupina, ki ji pripadam, prizadeva za dobro v svetu in ena od članic je obzirno spremenila tok pogovora v spodbudnejšo razpravo o razlikah med moškimi in ženskami.
Tovrstni trenutki pa so me spodbudili k premišljevanju o tem, kaj je dobro in koristno o svojem zakonu deliti z drugimi ljudmi in česa ne – pa tudi kaj je dejansko lahko škodljivo. Če se po eni strani pretvarjate, da z zakoncem nikoli nimata težav, lahko s tem predstavljate nestvarno podobo zakonske zveze, kar do drugih ni ravno spodbudno.
Po drugi strani pa nenehno pritoževanje o porazih in nesporazumih v zakonu škoduje zakonski zvezi na splošno in tudi vašemu odnosu z zakoncem. Določena stopnja ranljivosti je pomembna, toda kako najti pravo mero, je lahko resničen izziv. Nisem zakonska svetovalka. Z leti pa sem odkrila nekaj zvijač, ki mi pomagajo pri odločanju, kaj zaupati prijateljicam in na kakšen način.
Prvič, kaj je vedno koristno deliti?
Za začetek velja prebrati svetopisemski odlomek iz pisma apostola Pavla Filipljanom (4,8): “Sicer pa, bratje, vse, kar je resnično, kar je vzvišeno, kar je pravično, kar je čisto, kar je ljubeznivo, kar je častno, kar je količkaj krepostno in hvalevredno, vse to imejte v mislih.”
Katere dobre stvari vaš zakonec redno počne? Kakšne trenutke prijaznosti opažate pri njem? Na kakšen način vam in drugim izkazuje svojo ljubezen? Na kakšen način sta v času, ko sta poročena, drug drugemu pomagala rasti?
Imam prijateljico, ki me navdihuje vsakokrat, ko govori o svojem zakonu. O svojem možu govori tako ljubeče, da celoten ton pogovora in vzdušje v prostoru povzdigne na višjo raven. Njene pohvale in očitno občudovanje moža izboljšajo moje mnenje o njem, čeprav ga ne poznam najbolje.
Stvarnost vsakega zakona je, da se dva zlomljena človeka trudita drug drugega ljubiti in skupaj rasti v ljubezni. Če se osredinjamo na zmage in lepoto, ki smo jim priča v svojem zakoncu, to prinaša izjemne sadove.
Drugič, poglejmo, o čem je bolje molčati …
Na splošno razglabljanje o težavah, kritiziranje in pritoževanje nad zakoncem nikoli ni koristno. Premislite o tem. Kako vam koristi, če delite nekaj negativnega o svojem zakoncu? Ali boste s tem rešili težavo? Morda se boste v tistem trenutku počutili bolje, kar je običajna posledica izpovedi, vendar to ni dolgoročna rešitev.
Nasprotno, bolj se ukvarjate s svojimi težavami, ne da bi storili karkoli za njihovo odpravo, bolj so te v ospredju vašega zakona in počasi postanejo vse, na kar se sploh lahko osredinjate. Poleg tega vsakdo, ki vam prisluhne, vašega zakonca vidi v negativni luči.
Ali obstajata čas in prostor za to, da poveste, kako sta z zakoncem odpravljala (ali še odpravljata) pomanjkljivosti drug pri drugem? Sama menim, da je tako. Koristno je vedeti, kako drugi ljudje premagujejo težave v svojih zakonih, in pomirjujoče je vedeti, da nismo sami. Vendar to ni pogovor za vsak dan in teh stvari ne bi smeli deliti brez soglasja svojega zakonca.
Kako smo lahko pristni?
Moja prijateljica, ki tako občudujoče govori o svojem možu, me je tudi naučila, kako uspešno govoriti o izzivih, ki se pojavljajo v zakonu.
Ko to v pogovoru postane pomembno, posebej če z nekom razpravljamo na štiri oči, moja prijateljica obzirno pove, kako sta z možem uskladila različna mnenja ali pa kako jima ni uspelo, da bi se pogovorila, in sta se nato naučila boljših komunikacijskih veščin.
Nikoli ne gre za enostransko razlago, ki bi namigovala, da je eden od zakoncev v celoti kriv, temveč za iskren, toda ljubeč opis dejstva, kako dva človeka kljub svojim napakam skupaj zorita v ljubezni.
Zavedam se, da se v zakonu pojavljajo resne težave. Ne zagovarjam tega, da težave spreglejmo ali jih pometimo pod preprogo, ob tem pa nasmejani hodimo po svetu in pogumno prenašamo vse nesporazume. To namreč zgolj vodi v užaljenost in še večjo bolečino in lahko bistveno poškoduje odnos med zakoncema.
Če obstaja težava, za katero niste prepričani, kako jo rešiti, ali celo ne veste, kako ugotoviti, kaj sploh je težava, je čas, da poiščete zakonskega svetovalca—ne prijatelja ali, še huje, skupine prijateljev. Ustrezne svetovalne službe obstajajo tudi pri nas.
Življenje je kratko. Jezus, pomagaj nam, da bomo dobro živeli svoje zakone!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
