“Samo sprostiti se moram. Saj o njej povem tudi kaj lepega.”
“Vest me prav nič ne zbada, zato nimam občutka, da počnem karkoli narobe.”
“To vedno počnem z isto osebo, prepričana sem, da bo vse ostalo med nama … in ta oseba drugo pozna, tako da ji ne sporočam ničesar novega.”
Vse to so izgovori, ki sem jih včasih uporabljala; opravljanje je zahrbtna stvar! Pogosto sem si mislila: “Oh, saj nimam težav z opravljanjem,” nato pa sem ugotovila, kako vedno obstaja še ena oseba ali še en trenutek, ko z nekom z užitkom delim stvari, ki jih tisti osebi nikoli ne bi izrekla v obraz.
Opravljanje je velika stvar. Je v nasprotju z osmo Božjo zapovedjo. Jezus pravi, da človeka ne omadežuje to, kar gre v usta, ampak kar prihaja iz ust (Mt 15,11). Opravljanje nas navaja, da o drugih mislimo slabo, zaradi česar smo težje usmiljeni in človekoljubni do drugih ljudi.
Prav tako je uničujoče tudi pasivno sodelovanje pri opravljanju (če samo poslušamo in se strinjamo s tem, kar govorijo drugi). Če si ne priznate, da opravljanje predstavlja težavo v vašem življenju, ali če niste povsem prepričani, ali opravljate ali ne, vam predstavljamo nekaj načinov, kako najlažje prepoznati to zahrbtno in uničujočo razvado.
Ali ste bili kdaj prizadeti, ko ste slišali govorico, ki so jo drugi ljudje širili o vas? Če se kaj podobnega zgodi vam, je to odličen trenutek, da preverite svoje ravnanje in premislite, ali to tudi sami počnete drugim ljudem.
Ali obstaja določena prijateljica ali sodelavka, v družbi katere se dobro počutite, hkrati pa ugotavljate, da pogosto, kadar se srečata, govorita o drugih ljudeh? Premislite o teh pogovorih in se vprašajte, ali z njo delite preveč in kaj delite.
Premislite tudi o tem, ali v vašem življenju obstajajo določena okolja, v katerih se pogovori zlahka sprevržejo v opravljanje – morda v pisarni, morda na družinskem srečanju ali na druženju s prijatelji.
Ali ste kdaj spoznali koga prek skupnih prijateljev in ugotovili, da ste imeli o tej osebi že pred tem negativno mnenje, ker so vaši prijatelji o njej govorili negativne stvari? To lahko pomeni, da izogibanje govoricam ni v vaši navadi in da običajno ne poskušate spremeniti teme. Lahko tudi preprosto pomeni, da pri opravljanju tudi sami sodelujete.
Če imate otroke, ali ste jih kdaj slišali govoriti negativne stvari o drugih odraslih in ob tem ugotovili, da vas le posnemajo kot papagaji? Uf, to resnično boli.
Ali imate navado negativno govoriti o ljudeh, ki jih osebno ne poznate (slavne osebe, spletne osebnosti itd.)? Morda se zdi, da zgolj delite javno znane negativne informacije, vendar je to nevarno, kajti teh ljudi ne poznate in nimate konteksta za njihova dejanja ali zapise.
Kako se torej lahko rešite iz primeža opravljanja?
1spremenite način, kako govorite o drugih ljudeh
Nehajte opravljati. Na splošno velja: če nečesa, kar govorite o človeku, ki ni navzoč, tej osebi ne bi mogli povedati v obraz, tega ne govorite. In če ne želite, da nekdo širi informacije, ki jih vi delite o svojem življenju, tega prav tako ne počnite. To je dosti lažje reči kot storiti, vendar na neki točki morate začeti.
2spremenite način razmišljanja o drugih ljudeh
Tako boste lažje prišli do vzroka težav z opravljanjem. Obstaja koristen protistrup, ki ga je predstavila sveta Terezija Deteta Jezusa v svoji avtobiografiji Povest duše: v njej pripoveduje zgodbo iz svojega življenja, ko je sosestra prosila za prostovoljce za pomoč pri nekem projektu, Terezija pa je namenoma malce zavlačevala, da bi jo druga sestra lahko pri tem prehitela in sama ponudila pomoč.
Terezija je to storila iz ljubezni do druge sestre, vendar so ljudje opazili Terezijino zavlačevanje in jo obtožili lenobe, ker ni takoj vstala, da bi pomagala. Sveta Terezija je takrat spoznala: če lahko ljudje njeno dobronamerno in krepostno dejanje vidijo kot napako, kolikokrat je morda sama napačno ocenila dejanja drugih kot napake, čeprav so bila v resnici dobronamerna?
Manj ocenjujemo dejanja drugih ljudi ali vsaj manj pripisujemo slabe namene in napake drugim ljudem, manj snovi za opravljanje imamo na voljo.
Sv. Terezija, prosi za nas!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
