Sveti Alojzij Gonzaga je bil čista in nedolžna duša, ki je bil v svojem kratkem zemeljskem življenju vedno blizu Bogu.
Kot je v svoji knjigi z naslovom Pobožnost do Srca Jezusovega iz 19. stoletja zapisal duhovnik John Croiset, je bil sv. Alojzij globoko predan evharistiji.
Vzvišena stopnja slave, do katere se je povzpel, ne more biti nič drugega kot nagrada za velike zasluge; te velike zasluge pa so lahko le sad izredne čistosti srca, notranjega življenja, nenehnega življenja v Božji navzočnosti, najbolj nežne in goreče ljubezni do Jezusa Kristusa – torej dovršene popolnosti, ki jo je v nekaj letih dosegel s čezmerno ljubeznijo in nežno pobožnostjo, kakršno je vedno gojil do Jezusa Kristusa v Najsvetejšem zakramentu.
Njegova vera je bila najbolj opazna med sveto mašo.
Že od otroštva je bil deležen milosti najbolj vzvišene kontemplacije in nenehnega daru solz. Te solze so bile predvsem pri maši takoj po posvetitvi tako obilne, da so bila njegova oblačila povsem premočena.
Vedel je, ne le z razumom, ampak predvsem s srcem, da je Jezus resnično navzoč v Najsvetejšem zakramentu. Ta stvarnost je tako močno ganila njegovo srce, da je od radosti jokal.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
