Spolni odnos ni le fizična združitev teles, temveč tudi način izražanja ljubezni, ki ga moramo negovati čim bolj pogosto. Pozornost do zakonca z nežnimi besedami ali gestami prispeva k izpolnjenemu spolnemu življenju, tako kot izpolnjujoča spolnost spodbuja prijazne besede in geste.
Pogovor o spolnosti pomeni, da zakoncu razkrijete svoje srce in se tako bolje spoznata. Vendar pa pogovor o spolnosti s partnerjem ni tako preprost niti po več letih zakona. Kako se lahko lotite te še vedno tabuizirane teme in izboljšate vajino spolno življenje?
Ovire, ki vam preprečujejo, da bi se odprli drugi osebi
“Težko je govoriti o tem, kaj doživljamo pri spolnem odnosu, saj se nanaša na naš ranljivi del, na naše golo telo, na to, kar je v našem telesu nepopolno,” pojasnjuje Hélène Dumont, zakonska in družinska svetovalka ter spolna terapevtka.
“Pri spolnosti gre tudi za naše strahove: strah, da bi nas druga oseba napadla, strah, da bi se slabo izkazali, strah, da bi smešno izpadli ali bi nas imeli za toge (ali nasprotno), strah, da bi drugo osebo prizadeli, strah pred morebitnim konfliktom, ki ga lahko izzovejo besede, in preprosto strah, da bi svoje strahove poimenovali.”
Spolnost je tudi prostor naše intimne, divje plati, ki je v družbi redko izpostavljena. Zato izpostavljanje tega v paru, pogovor o užitku, o težavah, ki jih prinaša želja ali, nasprotno, prevelika želja, ni preprost. “Veliko ljudi je izgubljenih tudi zato, ker ne najdejo pravih besed, da bi poimenovali svoja čustva in govorili o svojem telesu, anatomiji,” pravi sogovornica.
Vendar je pomembno, da izpostavite stvari, zaradi katerih se ne čutite spoštovani, ki vas fizično ali moralno prizadenejo, in da svoja vprašanja delite brez kritiziranja druge osebe. Predvsem pa se tako lahko izognete nesporazumom.
“Pomembno jih je hitro razorožiti, da se ne bi ukoreninili, saj so zibelka zamer, ki lahko povzročijo distanco v paru,” opozarja strokovnjakinja, ki pa vseeno poudarja, da “čeprav je pogovor o spolnosti pomemben, ne sme postati imperativ”. “To je še posebej koristno, ko gredo stvari narobe. Zato po ljubljenju ni potrebe po analitičnih pogovorih.”
Za vsak par obstaja drugačen jezik
Pogovor o spolnosti se začne s hvaležnostjo za trenutek, ki sta ga doživela skupaj. Ko se zahvalimo za trenutek, ki smo si ga delili, že govorimo o spolnosti. Ni treba ničesar povedati. Dovolj je lahko že nežna gesta. “To je način, kako opomniti ljudi, da spolnost ni nekaj samoumevnega, temveč svobodno dejanje,” ugotavlja Hélène Dumont.
Če je treba razpravljati o kakšnem vprašanju, je pomembno, da za to izberete pravi čas in pravi kraj. “Pogosto je težko pravilno izraziti svoja čustva. Zanimiv pristop je zapisovanje,” predlaga Hélène Dumont.
Na ta način so čustva manjša. Sporočilo je jasnejše. Ni vam treba pisati cele disertacije. Ko je pismo napisano, se lahko o njem pogovorite s soprogom. Na koncu pismo služi le kot osnutek.
Čeprav ni izčrpnega seznama vprašanj, ki jih je smiselno zastaviti, spolna terapevtka poda nekaj namigov za začetek pogovora. “Seveda je vse odvisno od osebnosti in teme, o kateri se pogovarjamo,” opozarja. Pomembna vprašanja so torej naslednja:
Kakšne geste ali poljubčke bi rad/-a, da ti dam? S katerimi gestami ali poljubi se počutiš spoštovanega/-o ali izpolnjenega/-o? Ali te zabavam, spodbujam ali strašim, ko razkrivam svojo bolj instinktivno plat? Se včasih počutiš razočarano? Kako bi ti lahko še bolj ugajal/-a? Ali me lahko vodiš?
“Obstaja tudi zanimivo vprašanje: Kateri je tvoj najlepši spomin na ljubljenje z mano? Gre za spomin na najlepše skupne trenutke. Tako lahko par povežemo z njegovim erotičnim prizoriščem, to je z njihovimi načini ljubljenja, spoznavanja drug drugega. Kmalu ugotovimo, da jih je veliko,” ugotavlja strokovnjakinja.
Spolno življenje se razvija skozi vse življenje. Telo se spreminja pod težo starosti ali bolezni. Ne deluje več tako kot nekoč in dobro je, da na to opozorite svojega partnerja. Tako je na primer pri ženskah v menopavzi. “Komunikacija lahko poteka med aktom, bodisi eksplicitno (vzdihi zadovoljstva, besede spodbude ali nežnosti itd.) bodisi implicitno (gestikulacija),” poudarja Hélène Dumont.
Koraki, ki jih ne smete narediti
Čeprav lahko povratne informacije potekajo po spolnem dejanju, po določeni situaciji ali izmenjavi čustev, se ne smejo spremeniti v poročilo. Terapevtka, ki vodi tudi podkast o spolnosti, predlaga, da se najprej pogovorite o sebi in svojih občutkih.
Vendar bodite previdni, to intimno odpiranje telesa, srca in besede se lahko zgodi le, če v paru obstaja medsebojno zaupanje (ki je nujno, saj prinaša varnost, ki omogoča, da se človek prepusti drugemu in razvije vso nežnost), spoštovanje in odpuščanje.
Ne pozabite na pet glagolov (prositi, vzeti, dati, prejeti, zavrniti), ki so orodja za odnos med zakoncema na splošno. “Lahko jih uporabimo tudi kot podporo za začetek dialoga v paru, ko se moramo o nečem pogovoriti. Kako doživimo ta ali tisti glagol v paru?” ugotavlja Hélène Dumont.
Pazite tudi na občutljive teme, o katerih se ne bi smeli pogovarjati, na primer o preteklih razmerjih vsake osebe. Pogovor o bivšem partnerju ne pomaga. Pomembno je tudi vedeti, da ima vsak svojo toleranco do besedišča.
Če ima eden od njiju občutljiv jezik, nima smisla uporabljati vulgarnega jezika. Prepovedane besede ali besedne zveze so predvsem tiste, ki vzbujajo ukaze: “Daj mi to”, “Naredi to”. “V trenutku, ko uvedeš obveznost, ‘razveljaviš’ odnos in predvsem pozabiš, da ljubezen ni nekaj danega,” pravi Hélène Dumont.
Obstajajo pari, ki se o spolnosti ne pogovarjajo veliko, pa vendar je njihova spolnost v razcvetu. To so pogosto tisti, ki sprejmejo veselje srečanja in sprejmejo, da je nepopolno, presenetljivo in spontano. Toda tudi oni potrebujejo dialog, saj je vedno lepo slišati in izreči besede hvaležnosti ali pohvale …
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila brazilska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
