Pred časom je k meni prišel mladenič, ki si želi postati kristjan. Pobaral sem ga, da se v najstniških letih mladi ponavadi oddaljujejo, ne obratno. Zakaj si on želi v Cerkev? “Župnik, jaz bi tako rad nekomu pripadal. V cerkvi slišim, da si rečete bratje in sestre.” Nad njegovim odgovorom sem se globoko zamislil. Zadel je bistvo, žebljico na glavico!
Cerkev je družina, v katero se rodiš pri krstu. Kristjani imamo istega Očeta v nebesih, v sorodu smo si po načinu življenja. Gre za pripadnost duha. Vsi gradimo eno občestvo, med seboj si nismo konkurenca, ampak bratje in sestre.
Tudi zato se počutim doma v vsaki župniji, kamor pridem, tako v Sloveniji kot tujini. Odličen zgled nam daje tudi povezanost gasilcev. Brez nje se ne bi mogli soočiti s katastrofo takšnih razsežnosti, kot je bil požar na Krasu. Hvala vam, dragi gasilci, za vašo požrtvovalnost!
P. S. Če vam je moja majica všeč, lahko takšno ali podobno imate tudi vi.
