Če je Gary Chapman znan po tem, da je opredelil pet jezikov ljubezni in tako prispeval k izboljšanju komunikacije pri marsikaterem paru, pa je njegova metoda, imenovana “trije lonci”, deležna manj pozornosti.
Verjetno zato, ker o tej temi ni objavil teoretičnega dela, ampak jo je poetično obudil v kratkem romanu The marriage carol, ki je leta 2011 izšel v Združenih državah Amerike.
V zgodbi, ki spominja na zgodbo o iniciaciji na meji med resničnostjo in fantazijo, poskuša slavni terapevt ponuditi energijo, nasvete in upanje parom v težavah. Prek Marlee, običajne junakinje, ki je po 20 letih zakona tik pred ločitvijo, je bralec subtilno povabljen k doživljanju vsebine treh loncev.
Trije lonci simbolizirajo preteklost, sedanjost in prihodnost para
Prvi lonec bralcu omogoča, da si vizualizira pretekle spomine, tako dobre kot boleče, na katerih je bil par zgrajen. Na ta način zakonca podoživljata zgodovino svoje zveze, predvsem pa se zavedata morebitnega obžalovanja, ki ni vedno izraženo, a zastruplja odnos, in sicer da se ne moreta vrniti v preteklost: “Želja po vrnitvi na ta stabilen blagoslovljeni kraj odmeva v naju in poraja strast do nečesa, česar ni mogoče podoživeti.”
Drugi lonec odpira okno v sedanjost, s posebno pozornostjo zlasti na otrocih in sorodnikih, ki obkrožajo ljubeči par. Dobro je priti do spoznanja, koliko ljudem je mar za nas in nas imajo radi. Terapevt prav tako ne podcenjuje moči molitve za par, ki se je znašel v težavah.
Zadnji lonec ponuja pogled v prihodnost in vizijo, kakšno bi lahko bilo vaše življenje glede na pot, ki jo izberete danes. Gary Chapman hitro opozori, da bi bilo z drugo osebo morda bolje. Vendar pravi, da je “največje upanje na ljubezen za vse življenje lahko le s tistim, ki smo mu dahnili ‘da'”. Marlee iz teh fantastičnih videnj potegne tri glavne nauke.
Vsaka izbira v vsakdanjem življenju ima posledice v življenju para: bodisi nas približa k partnerju bodisi nas od njega oddalji.
“Odločitve, ki jih sprejemate, vodijo vaše srce k možu/ženi ali stran od njega/nje. Nikoli niso brez posledic,” opozarja Gary Chapman. Izziv je prepoznati in razlikovati odločitve, ki zakonca združujejo, od tistih, ki ju ločujejo.
Prvi korak je lahko sprememba načina interakcije s partnerjem, več nežnosti in naklonjenosti, več empatije. Potem se bo “partner soočil z globoko spremembo v odnosu,” obljublja terapevt. “Z drugim jazom, ki mu pokaže, da ga ima rad.”
Ne izgubite upanja in zaupajte v Boga
“Na svetu ni kraja, ki bi bil tako suh in pust, da na njem ne bi mogla ljubezen vzgojiti vrta.” Ideja, ki se v besedilu pojavi dvakrat. Prepričanje, ki je dragoceno terapevtu: upanje za rešitev para vedno ostane, tudi če oba zakonca vanj ne verjameta več.
Gary Chapman zaupa, da parom, ki pridejo k njemu po pomoč, ko izgubijo upanje, predlaga, naj se oklepajo upanja, ki ga ima On zanje. Ne v upanju, da bi obudili strast iz prvih let, ampak v upanju, da bi si predstavljali skupno prihodnost.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila portugalska izdaja Aleteie. Prevod in priredba: Jezikovno Mesto
