“Resnica je, da pri svojih petdesetih letih čutim nenavadno nezadovoljstvo v svojem življenju,” mi je nekega dne priznala stranka v moji svetovalnici.
“Povejte mi kaj o svojih razlogih,” sem ji predlagala.
“Imam dobrega moža in vzgojene otroke. Čeprav smo vedno imeli finančne težave, nam nikoli ni nič manjkalo. Zgodi pa se, da se razburim, ko se zavem, da nikoli ne bom mogla doživeti določenih stvari, ki bi jih sicer želela izkusiti,” je dodala z izrazom nelagodja.
“Glede na to, kar pravite, bi se morali počutiti veselo in srečno … Kaj je vplivalo na to, da se tako počutite?” sem vprašala.
“Če sem iskrena, sem se tako začela počutiti, ko sem se na družabnih omrežjih začela obremenjevati s prijatelji in znanci iz mladosti, ki jih nisem videla že leta,” je odgovorila.
Potrebovali sva več pogovorov, da je moja stranka vendarle prepoznala, kaj jo v resnici osrečuje, kar ji je tudi pomagalo prepoznati in premagati tiste lažne podobe, ki toliko ljudem prinašajo frustracije.
Pasti lažnih podob
Na družabnih omrežjih se pojavljajo znani in neznani ljudje, ki v določeni dejavnosti žarijo od sreče, po možnosti v najbolj očarljivih okoljih ali med čudovitim potovanjem, vedno v prazničnem duhu.
Selfiji čarobnih trenutkov, ko uživate v dobri hrani in pijači ali priložnostih, ki prikazujejo nekaj podobnemu otipljivim občutkom: na družabnih omrežjih večina od nas kaže le zabaven, razkošen, prijeten obraz našega življenja in ignorira težave, ki so vedno prisotne.
Resnica je, da te slike pri večini ljudi ustrezajo le nekaj izjemnim življenjskim trenutkom. Če ne drugega, odražajo uspehe, ki jih družba slavi in ki, paradoksalno, izzovejo zavist. Zdijo se kot višek življenja … vendar ni tako. Bolj kot karkoli drugega so lažne podobe, ki prikazujejo legitimne človeške cilje.
S tem načeloma ni nič narobe, težava nastane tedaj, ko se življenje nekaterih zoži zgolj nanje in začnejo ob najmanjši priložnosti deliti dogodke iz svojega življenja, za katere dobijo občutek, da bi izgubili pomen, če ne bi o njih obvestili drugih.
To pojasnjuje, da pri nekaterih ljudeh obsežna uporaba družabnih omrežij povečuje občutek nesreče, še posebej če imajo hedonistično in materialistično predstavo o življenju, torej če se primerjajo s tistim, za kar menijo, da izpopolnjuje druge, in začnejo dvomiti o lastni sreči. Potem pridejo frustracija, zavist in odpor nad življenjem nasploh.
Skrita žalost
Tudi v virtualnem svetu se skriva žalost. Ko postanemo odvisni od mnenja drugih, zaradi česar včasih začnemo izvajati aktivnosti ali zapravljati denar le zato, da se naredimo vtis in povzročimo zavist pri ljudeh, za katere mislimo, da nas ne cenijo.
Čas je za postanek
Na poti se je včasih treba tudi ustaviti za premislek. Nobeno življenje ni enako, ni treba, da imamo enake ideje, okuse, načine razmišljanja in ravnanja drugih. Bolje je, ko na svoj način posadimo svoje seme, skrbimo za rastlino in obiramo njene sadove.
Sadove, ki se največkrat rodijo iz naše ranljivosti, premagane skozi boje in poraze, ki jih pozna le Bog. Sadove, ki jih, s ponižnostjo in hvaležnostjo, žanjemo vsak dan. Sadove, ki so tako dragoceni, da se ob njihovi prisotnosti ne želimo več primerjati z drugimi.
Vsak človek ima svojo pot do sreče. Življenje je veliko več od tega, kar prikazujejo družabna omrežja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla in priredilaVeronika Snoj.
