Aleteia logoAleteia logoAleteia
čet, 6. oktobra |
Aleteia logo
Življenjski slog
separateurCreated with Sketch.

“Med bivanjem v samostanu sem spoznala, da je to ljubezen, ki jo iščem”

shutterstock_481223758.jpg

Robert Brown Stock | Shutterstock

Fotografija je simbolična.

Silvia Lucchetti - objavljeno 07/08/22

"Človeška ljubezen ne more biti tako čista kot Božja ljubezen"

Prijatelji, služba, fantje … 37-letna Neapeljčanka Francesca je imela vse. Nato jo je doletela bolezen. Po ozdravljenem tumorju je postala socialna in zdravstvena delavka ter potrkala na vrata samostanskih redovnic.

V časih krize poklicanosti v duhovniški ali redovniški poklic je njena odločitev še toliko bolj pomembna. Gre za dvojno presenečenje, saj Francesca v mladosti ni razmišljala, da bi postala redovnica, še najmanj pa v klavzuri.

Njeni prijatelji jo opisujejo kot živahno, veselo, ljubiteljico plesa in družbe ter zelo blizu svojim staršem. Imela je povsem običajno dekliško življenje, ki so ga zaznamovali tudi fantje.

“Nikoli nisem imela nikogar zares rada in nisem razumela, zakaj,” se spominja.

Bolezen in odločitev za samostansko življenje

26. novembra lani je v Neaplju prestopila vrata samostana bosonogih karmeličank, da bi začela enoletno poskusno obdobje, da bi preizkusila trdnost svoje odločitve, da postane redovnica.

V teh 12 mesecih ne bo mogla nikogar srečati, niti svojega duhovnega vodje, župnika Salvatoreja Giuliana, ki je Francesco spoznal pred štirimi leti, ko so ga prosili, naj moli zanjo, saj so ji zdravniki odkrili timom.

Gre za redko obliko raka, ki prizadene timus, organ v zgornjem delu prsnega koša, ki ima pomembno vlogo pri uravnavanju imunskega sistema.

V pričevanju v svoji župniji je Francesca povedala, da je med boleznijo sanjala o sv. Maksimilijanu Kolbeju in po šestih mesecih je tumor popolnoma izginil.

Od tega trenutka – ko je bila že redno vključena v delo župnije – je začela svojo najglobljo pot vere.

Dan, ko je Francesca potrkala pri redovnicah

V tistem obdobju je delala na letališču, a se je zaradi svoje izkušnje odločila za pridobitev certifikata socialno-zdravstvene delavke za delo z bolnimi v ambulanti. Namesto tega je nekega dne odšla potrkat na vrata samostana, kamor je nato vstopila kot novinka.

Po dveh dneh so jo redovnice poklicale in od tistega trenutka je bilo vse razsvetljeno. Končno je razumela, zakaj ji ni uspelo v odnosu z nobenim fantom.

“Ugotovila sem, da me nihče ni gledal tako, kot sem jaz gledala njih, s popolnoma zaljubljenimi očmi. Spoznala sem, da je bila to vedno le delna ljubezen. Človeška ljubezen je taka, ne more biti tako čista kot Božja ljubezen. Šele ko sem prišla v samostan, sem razumela, da je tukaj ljubezen, ki jo iščem.”

“Tu sem našla raj”

Francesca je s svojim osebnim pristopom v samostan vnesla veliko živahnosti in spontanosti, zato je v nasprotju s prakso ob vstopu objela vse sestre. Postopoma so sestre vzljubile njeno radostno globino duše, zahvaljujoč dihu svežine, ki ga je predstavljal njen prihod, kar je bilo dobro za vse.

“Ko sem vstopila v skupnost, sem se počutila prežeto z Božjo ljubeznijo, tako srečno. Čeprav sem bila na novem kraju, sem na neki točki spoznala, da je to moja pot. Začutila sem, da ne gre za neko radovednost, ampak za poklicanost. Tu sem našla raj, obdala me je sreča, za katero si nikoli nisem predstavljala, da jo lahko človek najde ravno tukaj. Gotovo bo veliko težav, to so mi iz izkušenj povedale tudi sestre, a tudi v teh mesecih preizkušenj sem se zelo dobro počutila.”

Izbira klavzure: Cerkev je mati, ki sprejema

Francescina izbira se marsikomu zdi nesmiselna in bi marsikoga prestrašila. Toda ona dodaja:

“Gledam le na današnji dan, počutim se pomirjeno, ker je Cerkev mati, ki sprejema. Sedaj se soočam s poskusnim obdobjem, čez eno leto pa sledijo zaobljube, ki jih je mogoče obnoviti za nadaljnjih devet let. Nato zaobljube postanejo večne.”

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedel in priredil Tomaž Kavčič.

Tags:
bolezenredovnicasamostanvera
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.