Aleteia logoAleteia logoAleteia
čet, 6. oktobra |
Aleteia logo
Blogi
separateurCreated with Sketch.

“Več” ne zadovolji

BOGATY CZŁOWIEK

jesterpop | Shutterstock

Marko Rijavec - objavljeno 07/08/22

Nevarnost bogastva je v tem, da pričnemo količino premoženja enačiti z vrednostjo samega sebe

Vsi bi bili radi bogati, četudi poznamo veliko zgodb o bogataših in niti ena nima lepega konca, tudi ta v evangeliju ne. Tako se zgodi v večini njihovih primerov, kakor zaključi Jezus: “Tako je s tistim, ki si nabira zaklade, pa ni bogat v Bogu,” (Lk 12,21).

Vendar pa ne gre za to, da Jezus bogatašev ne bi maral, nasprotno, odgovarjal je na njihova vabila, večerjal je z njimi, z njimi tudi debatiral, kakor vidimo. Razumeti je torej treba, da so njegovi pikri opomini svojevrsten izraz skrbi, občutljivosti, ljubezni do ljudi, ki imajo veliko ali si veliko obetajo, si veliko želijo, in takih nas je večina: povedati resnico, kako lahko se zgodi, da pri premoženju gospodar in služabnik zamenjata mesti.

Past bogastva

Tako je namreč pri “nabiranju zakladov”: začne se čisto nedolžno. Premoženje je seveda nekaj nujnega za preživetje, ljudje ga seveda potrebujemo. Poleg tega je v človekovi naravi želja po rasti, tudi po rasti v osebnosti. Premoženje, ki smo si ga prigarali, nam pri tem daje neko samozavest, potrditev, da človek dela dobro in prav, da je koristen, da je nečesa sposoben, da nekaj zna.

Dobro nam denejo dobri rezultati dela, saj bi se sicer menda kar naveličali živeti. In premoženje nam pomaga, da z njim nekaj ustvarimo. Ko dajemo drugim, ko z njimi delimo nekaj svojega, je lahko premoženje sredstvo za izkazovanje ljubezni. Kako nekaj velikega lahko naredi denar, ki ga ima nekdo dovolj, da lahko daje preostanek tistim, ki so v življenju drugačne sreče kot on.

In tule pridemo do pasti, ki jo vsebuje bogastvo, do trenutka, ko se vloge lahko zamenjajo. Ko začnemo biti prepričani, da je bogastvo samo sad našega truda in znanja, naših zaslug, da ni dar, ki bi ga lahko imeli ali pa ne, tedaj postanemo njegovi služabniki. V tistem trenutku, ko se nam zazdi, da dajanje ali kakršnokoli odpovedovanje premoženju pomeni, da nam hoče kdo vzeti nekaj našega, nekaj, kar pripada meni, ker je del mene, ker sem to jaz.

Kaj daje življenju vrednost?

Nevarnost bogastva je namreč predvsem v tem, da pričnemo količino premoženja enačiti z vrednostjo samega sebe. Te pa, vemo, ni nikoli dovolj. In bi zato radi več in več, misleč, da bomo potem zadovoljni in “dobre volje”. “Podrl bom svoje žitnice ter postavil večje in tam bom spravil vso pšenico in svoje blago,” (Lk 12,18). Pa se vrnimo na začetek našega razmišljanja: poznamo veliko zgodb o bogataših in niti ena nima lepega konca. Nekaj gre narobe z življenjem, ko dobiček postane glavni argument našega odločanja.

Tako smo pri načelu, ki ga Jezus postavi svojim poslušalcem, pravzaprav pri vprašanju: “Kar pa si spravil, čigavo bo?” (Lk 12,20) Ker življenju ne dajejo vrednosti delnice in polne denarnice, temveč prijatelji – zanje ti je Bog podaril toliko tvojega bogastva.

Prispevek je bil najprej objavljen v tedniku Družina, letnik 71, številka 30.

Tags:
denarhvaležnostprijateljstvo
Podprite Aleteio!

Želimo si, da bi bila Aleteia vsakomur prosto dostopna. Ne zahtevamo registracije oziroma prijave. Trudimo se omejevati oglase, da ne bi bili preveč moteči, in, kolikor je mogoče, omejujemo stroške.
Vaši velikodušni darovi v podporo Aleteii bodo omogočili, da bodo desettisoči še naprej lahko brezplačno uživali v Aleteijinih vsebinah, ki ljudem lepšajo življenje, izobražujejo, spodbujajo in širijo dobro.
Aleteia želi služiti svojim bralcem in jim nuditi to, kar jih bogati. Da bi to lahko čim boljše počeli tudi v prihodnje, vas prosimo za finančno podporo.

Hvala že vnaprej!

Urška Leskovšek,
urednica Aleteie Slovenija

Top 10
Več
E-novice
Prejmi Aleteio v svoj e-nabiralnik. Naroči se na Aleteijine e-novice.