Duhovno življenje je dinamično, v stalnem gibanju, teži k nenehni rasti. Ko postopoma dozorevamo na človeški ravni, je treba napredovati tudi na duhovni ravni. Naslednja izhodišča nam lahko pri tem pomagajo:
1. Živite v skladu s tem, kar ste, in ne tem, kar se vam dogaja. Ne ustavite se ob ovirah.
Ne bežite pred tem, kar se vam zgodi, ampak stopite pred Jezusa takšni, kot ste.
Sprejmite svojo realnost v celoti. Naša celotna realnost je sestavljena iz padcev in milosti.
Kljub temu smo poklicani k prevrednotenju realnosti glede na to, kdo smo v resnici: najbolj resničen del nas samih je, da smo ustvarjeni po Kristusovi podobi. Zrelo krščansko življenje pomeni, da živimo v skladu s to realnostjo.
“Rad sem, kakršen sem, da sem lahko tvoj in se ti darujem.”
Sv. Janez od križa
2. Sem, ker sem ljubljen.
Ne ustavite se pred svojo ranljivostjo, ampak se ozrite na Kristusa. Zavedajmo se, da nas oblikuje njegova ljubezen.
Oblikovani smo za Kristusov križ, ustvarjeni za ljubezen. Vso svojo energijo usmerimo v ljubezen, da bo v nas rasla dobrota in se ne bomo osredotočali na svoje demone.
Nič, niti najhujše okoliščine nam ne morejo preprečiti, da bi ljubili, in v ljubezni smo to, k čemur smo bili poklicani.
3. V naših slabostih prebiva Vsemogočni.
Smo material, iz katerega Bog ustvarja novo. Bog ozdravlja naše šibkosti, da bi iz njih vzklilo nekaj novega.
Nad vsakim izmed nas je Bog izrekel svojo besedo: Kristus. Čeprav se vsakodnevno zavedamo svoje krhkosti, se kljub vsem težavam naslonimo na vero in Božjo ljubezen.
Svoje pozornosti ne usmerjajmo toliko v zlo, ampak v ljubezen in Božji blagoslov.
Bolj ko smo na tleh, bolj se nam želi Kristus pridružiti. Vsako ponižanje je kraj, kjer se rojeva Jezus, tako kot nekoč v Betlehemu.
V naši omejenosti se rojeva Bog. V Jezusovi prisotnosti postanejo lepe in dobre kakršnekoli okoliščine.
Če je z nami Jezus, imamo vse.
4. Sem, ker me ves čas rešuje.
Kot nekoč Izraelcem tudi nam Bog v življenju podarja “prehode čez Rdeče morje”. Če pomislimo, smo se vsi že večkrat znašli v takšni situaciji, doživeli izkušnjo, da nismo mogli niti naprej niti nazaj, temveč smo obstali. Bog nas pelje v Rdeče morje, da bi razumeli, da ni izhoda, obstaja pa njegova obljuba odrešenja.
V Božji naravi je, da dela čudeže. V življenju Bog deluje tako, da se sanje zrušijo, zgradi pa se realnost.
Torej ne gre za to, da se izognemo viharjem, ampak da stopimo na barko z Jezusom. Samo On lahko pomiri viharje v našem življenju.
Božje upanje se začne, ko se konča človeško upanje. Ves čas nas rešuje Božja milost.
5. Živite v pričakovanju Svetega Duha.
Naše krščansko življenje temelji na tem, da se kot Marija ponižno prepustimo delovanju Duha v nas.
Iz Boga izhajamo, da uresničujemo Njegova dela. Pričakujemo ga v svojem življenju in se vsakodnevno zavedamo Njegovega delovanja.
On vnaša harmonijo v naš kaos, poseže, ko najmanj pričakujemo, in deluje v nas, ne da bi se tega zavedali.
“Verjeli smo, da je Bog milina. Zdaj ugotavljamo, da je Bog vrtoglavica. Verjeli smo, da je Bog vladarstvo. Zdaj se nam kaže, da je Bog radost. Verjeli smo, da je Bog popolni mir. In nekdo nam je prišel povedat, da je Bog norost.”
José Luis Martín Descalzo
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Marina Vidmar.
