Avgusta je 22-letna Mamen vstopila v samostan Svete Veronike Klarise v španskem mestu Murcia.
Mamen je sicer študirala zdravstveno nego, vendar je bil klic h kontemplativnemu življenju močnejši. “Vse sem pustila za VSE,” povzema polna sreče v svojem pričevanju.
Duhovni proces
Na njeni življenjski poti je bil ključen duhovni odmik v samostanu za dekleta, ki se ga je udeležila septembra 2021.
“Moja sestra ni mogla iti, zelo se je veselila, zato sem se odločila, da grem namesto nje,” pravi Mamen. “Na tem odmiku je Bog začel spreminjati moje življenje, ne da bi se tega sploh zavedala. V tistih dneh sem začutila mir in veselje … Najbolj me je presenetilo veselje sester, kako so skrbele za nas in nam stregle, ne da bi se pritoževale in ne da bi izgubile nasmeh. Od takrat je bila moja glava bolj tam kot v lastni hiši.”
“Nikoli nisem razmišljala o drugem poslanstvu kot o poroki”
Dva meseca pozneje, decembra 2021, je pustila službo in se posvetila potovanjem ter pomoči mami doma. To je bil čas zrelosti in sprememb.
“Takrat sem imela fanta in bila sem stoodstotno prepričana, da se želim poročiti z njim in imeti veliko krščansko družino,” se spominja. “Nikoli nisem razmišljala o drugem poslanstvu kot o poroki.”
Mamen je drugi najstarejši otrok v družini neokatehumenov s kar 14 otroki.
Bog je spremenil vse
Maja 2022 je preživela še nekaj dni v samostanu in vse je postalo jasno:
“On je spremenil vse. Lahko sem poimenovala tisto, po čemer je moje srce tako hrepenelo. Spoznala sem, da me je Gospod že klical in da se iz strahu nisem hotela odzvati. Danes se sprašujem: Česa sem se bala, biti srečna?”
“Drugi dan odmika sem sestram rekla: ‘Izkušnjo opravljam po protokolu, vendar vem in sem prepričana, da me Bog želi tukaj in me želi tako.’ Z lastnimi rokami sem otipala in na lastne oči videla veliko ljubezen, ki jo je Bog imel do mene. Začutila sem mir, ki ga še nikoli nisem čutila, in povrnila se mi je sreča, ki sem jo že zdavnaj izgubila. Kako se ne odzvati na tako veliko ljubezen?”
Mamen je prosila za vstop v samostan. 28. avgusta, na praznik svetega Avguština, so praznovali njen sprejem.
Zdaj je, kot pravi, “najsrečnejša in najbolj privilegirana ženska na svetu”. Razume, da “Gospod želi, da smo srečni in jaz sem srečna tukaj”.
Danes s hvaležnostjo moli: “Gospod, kako velik si in kako dobra je moja zgodba. Kakšno darilo je biti izbrana!”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.