V zadnjem času imam kar veliko pogrebov. Ko odhajajo naši dragi, so to žalostni, a tudi upanja polni trenutki, obarvani s hrepenenjem, da se bomo z njimi znova srečali v nebesih. Vsekakor pa sem prepričan, da bilo naše delovanje na Zemlji drugačno, če bi se vsako minuto življenja zavedali dragocenega reka Delaj, kot da bi živel večno, moli, kot da bi umrl jutri.
Kako drugače bi se obnašali do osebe – našega bližnjega, člana družine, prijatelja, znanca ali neznanca –, če bi vedeli, da je današnji dan njegov zadnji ali da ima do konca življenja celo zgolj še nekaj ur? Tudi o tem razmišljam v 101. vlogu.
