“Pomembno je, da ne stremiš k popolnosti, ampak se včasih zadovoljiš z dobrimi rešitvami”

Zakonca Grošelj prihajata iz Ljubljane, spoznavati pa sta se začela prek plesnih korakov in se poročila še pred koncem študija. Oba sta imela dobro zastavljene cilje, po katerih sta hrepenela, med njimi je bilo tudi imeti šest otrok. Bog jima je podaril vse to in ko preberete, da sta oba tudi zdravnika, ju boste nekateri hitro popredalčkali med popolne.

Preberite še:“Pomembno nama je, da smo kot družina veliko časa skupaj”

Siniša Kanižaj | Družina

Toda Kristina in Urh sta izjemna ravno v svoji preprostosti, ko se zavedata, da je popolnost precenjena in da je najbolj fino znati živeti z nepopolnostjo. Urh je med pogovorom lepo omenil, da so velike družine bolj glasne, da je več prepirov in je lahko vsak dan nekdo slabše razpoložen. Toda od pogleda na življenje je odvisno, kako boš pristopil do bistva. Boš kozarec videl napol prazen ali napol poln?

Pravi, da sta optimista, da bi to zelo rada prenesla na otroke, in Kristina z nasmehom na obrazu pove: Vse se da!

Preberite še:“Otroke imam neskončno rada, ampak mož je moj prvi”

Preberite še:Zakonca, ki obožujeta svojih osem otrok, a pravita, da imata drug drugega še rajši

V oddaji Reflektor smo ju povprašali tudi o njuni najmlajši hčerki Sofiji, ki se je rodila z Downovim sindromom. Na začetku je bilo seveda malo težje sprejeti to dejstvo, a ker sta kot zdravnika že prej imela izkušnje s tako diagnozo otrok, sta opazila, da starši teh otrok vseeno odsevajo srečo, veselje, da niso zgarani, kot morda kateri drugi.

Preberite še:V zahvalo za rojstvo otrok sta na domačem dvorišču postavila kapelico v čast medžugorski Mariji

Siniša Kanižaj | Družina

Tudi zakonca Grošelj nista zgarana, čeprav sta kdaj utrujena, toda s šestimi otroki zelo lepo živijo duhovno življenje, pri logistiki in delu z otroki pa jim pomagajo tudi Urhovi starši. Poslušajo veliko glasbe, od taizejskih spevov do slavljenskih pesmi, Kristina pa tudi vodi zborček v domači župniji. Trudita se, da skupaj molijo in veliko verskega ozadja dobijo tudi v Osnovni šoli Alojzija Šuštarja, kjer se otroci šolajo.

Za eno leto so zaradi Urhove službe odpotovali tudi v Ameriko, Silicijevo dolino, kjer so spoznavali, kako so otroci tisti, prek katerih v novem okolju najdeš zelo dobre prijatelje.

Kristjani se tam veliko družijo tudi po bogoslužju, skupaj kaj prigriznejo, popijejo in tako ustvarjajo trdno skupnost.

Preberite še:Oče šestih otrok je najprej diakon doma, šele potem v Cerkvi

V družini se v tem času seveda pozna, da je čas pričakovanja. Ob adventnem venčku prižgejo svečke, se zberejo k molitvi in so tudi sicer veliko skupaj. V šoli je v tem času še kar nekaj dogajanja, a se njihova srca tudi počasi umirjajo ter veselijo. Kristina pove, da komaj čaka, da začnejo praznovati, Urh pa izvir veselja najde tudi pri Sofiji, ki jih vse skupaj še bolj povezuje.

Zakonca Grošelj sta z nami podelila tudi, kako vodita otroke na poti do Gospoda in kako vidita zdravo družbo, zato si le poglejte celoten pogovor, ki je shranjen na Družininem YouTube kanalu.

Siniša Kanižaj | Družina

Preberite še:“To, da z možem vztrajava pri graditvi najinega odnosa, me osrečuje”

Preberite še:“Sem nemirna duša, mož pa je človek, ki mi dela dom”

Preberite še:Zvezdnik Prijateljev: “Bog mi je pokazal delček tega, kaj bi življenje lahko bilo”