Je žena, mati in pevka. Francozinja Anne Lefèvre je leta 2020 z družino nastopila na televizijskem šovu Francija ima talent in zmagala. Za Aleteio je spregovorila o svojem življenju, ki ga živi kot mati velike družine in kot žena, o duhovnem življenju in o svoji strasti do glasbe in petja.
Kako se znajdete na čelu velike družine? Ali mora biti vse dobro organizirano, vse pospravljeno?
Imava šest otrok, starih od 10 do 24 let. Odraščajo. Najina najstarejša hči Gaël se je ravno poročila, stara je 24 let in študira petje na pariškem konservatoriju. Druga hči Blanche je tudi že odšla od doma, stara je 22 let in študira petje v Lozani.
Doma so štirje otroci. Clément, 19 let, študira na fakulteti za šport, Emmanuel, 17 let, končuje srednjo šolo, Colombe, 14 let, končuje osnovno šolo, najmlajši Raphaël pa ima 10 let.
Seveda življenje v veliki družini zahteva organiziranost. Ker smo pogosto zdoma, zaposleni z službenim in drugim delom, dejavnostmi, so najini otroci precej samostojni, čeprav poskušam najti ravnovesje med zunanjim življenjem in življenjem doma. Družina je vsekakor moja prioriteta.
Smo družina umetnikov in imamo nekoliko boemski značaj. Če torej hiša ni pospravljena, nas ne moti preveč. Raje si vzamemo čas za druženje kot za pospravljanje. Nisem ravno idealna ženska, ki doma pospravlja in kuha.
Sprejmem, da ni vse popolno. Rada odhajam od doma, všeč mi je, da imam dejavnosti zunaj doma, službo, delo v župniji, učne ure petja, ki jih vodim kot učiteljica in ki se jih udeležujem kot učenka. To je zame življenjskega pomena.
Ste mati šestim otrokom. Kaj vam je v materinstvu najljubše?
Drobne vsakodnevne radosti. Kakovostni trenutki, ki jih preživim s svojimi otroki: sprehodi, šolske naloge, razvažanje na dejavnosti, smeh v družini … Z najstarejšo hčerko grem rada na kavo in po nakupih. Zvečer, v času naše družinske molitve, mi najmlajši Raphaël zleze v naročje in se stisne k meni … Vse to so čudoviti in enkratni trenutki.
Kako se vam uspeva ob vseh odgovornostih posvetiti še možu?
Na srečo skupaj delava, kar pomeni, da se čez dan redno videvava. Z leti sva se tudi navadila skupaj jesti kosilo. Gabriel je poskušal prevzeti navado, da iz pisarne ne prihaja prepozno, tako da imamo zvečer dovolj časa drug za drugega. Pogosto si ogledamo film, vsi skupaj ali samo midva.
Edina pomanjkljivost je ta, da s tolikimi otroki in najinimi urniki ne uspeva potovati sama. Čeprav naju otroci spodbujajo. Kot zakonca sva zelo povezana, ko se ne vidiva veliko, se pogrešava.
Kakšen je za vas idealen začetek dneva?
Čas za kavo. Vstajam zgodaj, med peto in šesto uro (sem nespečnež). To so moji sproščujoči trenutki, ko imam čas za osebno molitev, za pisanje.
Misel, ki vam pomaga, kadar ste slabe volje?
Seveda je vse odvisno od narave slabe volje. Vedno se vprašam: zakaj sem slabe volje? Iz duhovnih vaj svetega Ignacija Lojolskega sem se naučila pustiti se voditi Svetemu Duhu. Ko smo slabe volje, svetuje, da se ustavimo in pogledamo, kaj je tisto, kar nam ovira dobro voljo.
Če nam uspe to oviro poimenovati, se bomo izvlekli. To mi pomaga ohranjati slabo voljo zase in je ne širiti na druge, na moje bližnje. To je skrb za pravičnost. Nihče ne more plačati namesto mene. V takih trenutkih se zatekam tudi k nadangelu Mihaelu.
Kaj vam je v vsakodnevno oporo kot materi in ženi?
Nadangel Mihael in sveta Terezija iz Lisieuxa. Ona je veliko delala sama na sebi in mi je v globok navdih. Zatekam se tudi k svoji osebni zavetnici, sveti Ani, materi Device Marije in Jezusovi stari materi. Kot družina se vsakodnevno zatekamo k svojim zavetnikom.
Kaj vam pomenita petje in glasba? Sta vam v oporo pri vlogi matere in žene?
Glasba ima v mojem življenju pomembno vlogo. Ima številne pomirjujoče vrline. Ko mi je težko pri srcu ali ko se mi življenje zdi pretrdo, rada prisluhnem Bachu. Temu pravim glasba ravnovesja. Če mi glasba dobro dene, se bolje počutim v svoji vlogi matere. In če gre materi dobro, gre dobro vsem.
Imam srečo, da glasbo delim s svojimi otroki. V to so se rodili. Imamo skupne strasti. Radi prepevamo v družini, predvsem pa imamo radi glasbo (vse vrste glasbe). Dokaz sta Gaël in Blanche, ki se želita z glasbo poklicno ukvarjati. Želita postati operni pevki.
Katere so po vašem mnenju dobre strani petja, tako za otroke kot za odrasle?
Kot učiteljica zborovskega petja lahko rečem, da v splošnem petje pripomore k dobri telesni drži, potrebno je celo telo, da spravimo iz sebe lep in ubran glas. Ko telo, duša in duh prispevajo k dejanju, je to zelo izpolnjujoče in hranljivo.
To vidim pri otrocih, ki jih učim: postopoma se naučijo peti skupaj, drug drugega poslušati. Tudi to prinese petje: biti pozoren na druge, sprejeti, da se razgalim pred drugimi, delati na lastnih strahovih. Petje je prava šola za življenje.
Kako otrokom približati glasbo in petje?
Ko so majhni, jim pojmo uspavanke. Lahko tudi poslušamo lepo glasbo in otroške pesmice v avtu. S poslušanjem lahko spoznavamo življenja in dela velikih skladateljev, kot sta Vivaldi in Mozart.
Kako se duhovno nahranite?
Veliko molim. Hranim se iz Božje besede, zlasti iz svetopisemskih komentarjev. Zelo sta mi blizu karmeličanska in kartuzijanska duhovnost. Zdita se mi zelo vraščeni v vsakdanje življenje.
Redno hodim k sveti maši in veliko berem duhovne knjige, zlasti misli velikih svetnikov, kot so Terezija Deteta Jezusa, sveti Avguštin, sveti arški župnik … Imam celo knjižnico!
Sem tudi ljubiteljica gregorijanskega korala. Ne samo, da ga pojem, tudi delam na teoriji in pomenu: ta glasba je zelo globoka. Vodi v tišino. Rezervirana je za samostan. Dovolj je preseči jezikovno oviro. V besedilih te starodavne glasbe je zajeta celotna svetopisemska zgodovina.
Za konec misel, ki vas navdihuje?
“Gospod, usmili se nas.” Čudovit vzklik k Bogu. Ko ga pojem pri maši, ne morem zadržati solza.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.
