Premišljevanje o tem, kaj je v Svetem pismu zapisano o moških, ki nastopajo v božični pripovedi, nam lahko pomaga razumeti naše vloge, ki naj bi jih odigrali v odrešenjski zgodbi.
Evangelija po Mateju in Luki vsebujeta nekoliko različna poročila o Jezusovem rojstvu, skupaj pa izpostavljata različne pomembne vidike božične zgodbe.
Sveti možje, ki jih omenjamo v nadaljevanju, se pojavljajo v eni ali obeh evangeljskih pripovedih.
Sv. Jožef
“Tudi Jožef je šel iz Galileje, iz mesta Nazareta, v Judejo, v Davidovo mesto, ki se imenuje Betlehem, ker je bil iz Davidove hiše in rodbine, da bi se popisal z Marijo, svojo zaročenko, ki je bila noseča.” (Luka 2,4-5)
Sv. Jožef ima v tej zgodbi osrednjo vlogo. Poroči se z Marijo in skrbi zanjo, skrbi za Jezusa, ga reši pred kraljem Herodom in je ljubeč oče Bogu Detetu.
Sv. David
“Rodovnik Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina …” (Matej 1,1)
Apostol Matej v svojem evangeliju zelo poudarja, da je Jezus iz Davidovega kraljevega rodu, in razkriva, da je Jezusov prihod izpolnitev starozaveznih prerokb. (In res je: kralj David velja za svetnika!)
Sv. Abraham
“Rodovnik Jezusa Kristusa, Davidovega sina, Abrahamovega sina …” (Matej 1,1)
Apostol Matej opisuje celotno Jezusovo družinsko drevo, da bi zakoreninil Jezusovo zgodovino v njegovi judovski dediščini. To stori z namenom, da bi pokazal Jezusovo osrednje mesto v zgodovini odrešenja in da bi svojim sledilcem pomagal razumeti našo vlogo Abrahamovih otrok, za katere je Bog obljubil, da jih bo, “kolikor je zvezd na nebu” (1 Mz 26,4). (In tudi Abraham velja za svetnika.)
Trije modri
“Ko je bil Jezus rojen v Betlehemu v Judeji v dneh kralja Heroda, so prišli modri z Vzhoda v Jeruzalem in govorili: ‘Kje je ta, ki se je rodil kot judovski kralj? Videli smo namreč, da je vzšla njegova zvezda, in smo se mu prišli poklonit.'” (Mt 2,1-2)
Ti sveti možje, ki jih poznamo kot sv. Gašperja, Miha in Boltežarja, so s svojimi darovi razkrili Jezusovo istovetnost Kralja, Boga in Človeka. Kot pogani so tudi pokazali, da je Jezusovo sporočilo namenjeno vsem narodom.
Sv. Zaharija
“Zahteval je deščico in zapisal: ‘Janez je njegovo ime.’ In vsi so se začudili. Njemu pa so se takoj razvezala usta in jezik, in je spet govoril ter slavil Boga.” (Lk 1,63-64)
Od Zaharije izvira osupljivo lep Zaharijev spev, ki ga je izrekel ob rojstvu svojega sina Janeza Krstnika, potem ko se mu je čudežno povrnila moč govora.
Sv. Janez Krstnik
“Ko je Elizabeta zaslišala Marijin pozdrav, se je dete veselo zganilo v njenem telesu. Elizabeta je postala polna Svetega Duha in je na ves glas vzkliknila in rekla: ‘Blagoslovljena ti med ženami, in blagoslovljen sad tvojega telesa!'” (Lk 1,41-42)
Dete v Elizabetini maternici je sv. Janez Krstnik. Janez je odigral ključno vlogo v božični zgodbi, ne le kot dojenček, ampak tudi kot zadnji od prerokov, ki so napovedali prihod Odrešenika.
Sv. Simeon
“Bil pa je v Jeruzalemu mož, ki mu je bilo ime Simeon; bil je pravičen in bogaboječ. Pričakoval je Izraelovo tolažbo in Sveti Duh je bil nad njim. In Sveti Duh mu je razodel, da ne bo videl smrti, dokler ne bo videl Gospodovega Mesija.” (Lk 2,25-26)
Simeon je prepoznal otroka Jezusa kot dolgo pričakovanega Mesijo, ko so ga starši prinesli v tempelj. Potrpežljivo je čakal na izpolnitev Božje obljube, in ko je Odrešenik prišel, ga je nemudoma spoznal.
Sv. Matej in Luka
Ta dva prva Kristusova učenca sta seveda avtorja božičnih zgodb v Svetem pismu. Brez njiju ne bi prav veliko vedeli o prvem božiču.
Prerok Izaija
Sv. Izaija, prvi izmed glavnih prerokov Stare zaveze, je podal prerokbe o Mesiji, ki so pomemben del božične zgodbe. Evangelist Matej poudarja, kako se Božja obljuba o osvoboditvi v Izaijevem času izpolni z rojstvom Jezusa, v katerem je Bog s svojim ljudstvom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
