Obstaja na stotine, tisoče, milijone ljudi, ki ne vedo, kako se soočiti z negativnimi čustvi, kot so strah, jeza, ljubosumje ali zlomljeno srce; ljudje, ki ne vedo, kaj storiti, ko ostanejo sami.
Večkrat sem slišala besede, kot so: “Ne maram biti sam”, “Bojim se biti sam”, “Ne vem, kaj naj sam s sabo”.
Biti sam s seboj pomeni zavedati se, o čem razmišljamo. Kdor se ni naučil razmišljati in spoznavati lastne narave, bo pred tem vedno bežal. Razmišljati o sebi pomeni odkrivati našo srečo ali nesrečo. Kdor ne zna razmišljati, ker ne zna biti sam, tega ne zna.
Tišina preobrazi um, srce in dušo. Takšno preobrazbo je doživel tudi sveti Ignacij Lojolski, ko je kot vojak v vojni skoraj izgubil življenje. Zaprt v sobi, se je bil med okrevanjem prisiljen soočiti sam s seboj kot še nikoli prej, naučil se je razmišljati. Ravno tam mu je Bog povrnil duševno zdravje in s tem mir srca in duše.
Z vami želim deliti molitev, ki jo je napisal sam sveti Ignacij:
“O, Kristus Jezus, ko je vse temno in čutimo svojo šibkost in nemoč, daj nam občutek tvoje prisotnosti, tvoje ljubezni in tvoje moči. Pomagaj nam, da bomo imeli popolno zaupanje v tvojo zaščitniško ljubezen in krepilno moč, da nas nič ne bo prestrašilo in skrbelo, kajti blizu tebe bomo skozi vse videli tvojo roko, tvoj namen, tvojo voljo. Amen.”
Ponavljajte to molitev v trenutkih bolezni, bolečine ali eksistencialne tesnobe, da ohranite pogum, integriteto in mir sredi negativnih občutkov, ki nam jih rad ustvarja um. Kristus bo nase prevzel vse vaše strahove, bolečine in bremena.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila španska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.
