Beseda “sharenting” je nova skovanka, ki združuje besedi sharing (delitev) in parenting (starševstvo). Opisuje pretirano delitev fotografij svojih otrok na družbenih omrežjih. Intimni trenutki, napredki v razvoju, smešni in nežni trenutki – nekateri starši delijo prav vse o svojih otrocih, pri čemer delujejo že kompulzivno in ponavljajoče. A bodite previdni: pretirano izpostavljanje otrok in mladostnikov na digitalnih platformah skriva tudi svojo temno plat.
Kaj je slabega v delitvi nedolžnih fotografij?
Težava t. i. sharentinga ni v delitvi fotografij samih po sebi, ampak v posledicah, ki jih prinaša otrokom.
Fotografije otrok se širijo po spletu, še preden ti znajo govoriti ali hoditi: to je pravi digitalni zgodovinski arhiv, ki je vsem na razpolago. Starši, učitelji in drugi skrbniki objavljajo, predvajajo in shranjujejo podatke o otrocih in mladostnikih in tako postavljajo v ranljiv položaj njihove trenutne in bodoče potenciale, kot je na primer njihovo zmožnost, da razvijejo svoj jaz.
S pravnega vidika je to prava kršitev zasebnosti in početje, ki škodljivo vpliva na njihovo individualnost. Ko bodo ti otroci postali najstniki, se bodo soočili z veliko vsebinami, ki se jih dotikajo in s katerimi verjetno niti niso bili seznanjeni.
Pretirano izpostavljanje otrok, podiranje meja med zasebnim in javnim in deljenje njihovih čustev in izkušenj množici neznancev pomeni spodkopavati njihov razvoj, pa ne le to: ko bodo otroci odrasli, jim morda ta medijska izpostavljenost ne bo všeč.
Starši bi morali spoštovati meje glede tega, katere vsebine lahko delijo, kako pogosto in s kom. Poleg tega bi morali svoje otroke prositi za dovoljenje za objavo, preden objavijo vsebine, ki se jih dotikajo. Po svetu ni tako malo primerov, v katerih so se mladostniki in mladostnice obrnili na sodišče, da bi svoje starše prisilili, naj odstranijo fotografije, ki so jih objavili na družbenih omrežjih.
Zloraba fotografij: tveganje, ki ga podcenjujemo
Sharenting odpira vrata tudi vrsti drugih težav, povezanih z varnostjo otroka na spletu. Ko mamice in očki objavljajo na spletu, se pogosto premalo zavedajo, katere in koliko informacij delijo in koga vse zanimajo, s kakšnimi nameni in kakšne bi lahko bile posledice.
Fotografija, ki smo jo delili na spletu, lahko postane viralna, uide izpod nadzora staršev in v najslabšem primeru lahko postane pedopornografski material in lahko sproži mehanizme groominga (navezovanja stikov za spolne namene prek komunikacijske tehnologije).
Za polovico fotografij v podatkovnih bazah pedofilov priskrbimo mi sami prek klepetalnic, družbenih omrežij in forumov. Ne le to, veliko nevarnost predstavlja tudi spletno nasilništvo. Smešne fotografije vaših otrok lahko spletni nasilneži na primer uporabijo za šikaniranje in norčevanje.
Kaj bi morali storiti starši? Nekaj nasvetov
Starši bi morali spletne platforme uporabljati bolj osveščeno in poznati pravne osnove in politiko zasebnosti spletnih mest, na katerih delijo informacije: posebej previdni naj bodo glede lokacije in polnega imena otrok, prav tako naj ne delijo informacij o zdravstvenih težavah svojih otrok in njihovih intimnih posnetkov.
Fotografije delite pod določenimi pogoji
Ne trdimo, da starši ne bi smeli deliti fotografij svojih otrok, ampak naj to počnejo po določenih kriterijih, po premisleku o prednostih in slabostih, ki jih objava prinaša. Posledice delitve fotografije, na videz neškodljive geste, so lahko zelo hude.
Poskušajmo se približati krščanskemu pomenu delitve. Lepe trenutke je treba deliti “tukaj in zdaj”, s svojimi najdražjimi, s tistimi, s katerimi te trenutke doživljamo sedaj in v realnosti.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Marina Vidmar.
