“Čeprav sem na invalidskem vozičku, je imel Jezus načrt zame”

V reviji Cristiani Today (Kristjani danes, op. prev.) je bil objavljen intervju s 34-letno Rito Coruzzi, ki se že od otroštva sooča s hudim trpljenjem zaradi izpaha kolka in odsotnosti sklepne jamice za stegnenico.

Že pred nekaj leti je v televizijskem intervjuju presenetila s svojim veseljem, spontanostjo, natančnim in hitrim izražanjem. Rita je strastna pisateljica in se je opisala kot “dekle, ki se ji mudi, da bi vse postorilo”.

Preberite še:Miss na invalidskem vozičku: “Vsakdo ima pravico do življenja v polnosti”

Rodila se je nedonošena in zaradi okvare ni mogla shoditi. Po zaslugi svoje odločne mame je imela intenzivno fizioterapijo in prestala tri operacije, ki pa niso prinesle želenih rezultatov.

Preberite še:“Bila sem jezna na Boga, toda v Medžugorju sem prejela milost odpuščanja”

Tako je ostala na invalidskem vozičku, kar je v njej na začetku vzbudilo intenzivno jezo do Boga. Tako je opisala svoje takratno psihično stanje:

“Zaupala sem, da sem med to operacijo (zadnjo, op. prev.) v njegovih rokah. Prepustila sem se mu. Prepričana sem bila, da mi on ne bi storil ničesar slabega, a sem na koncu končala prav tam, kjer nisem hotela: na invalidskem vozičku. Štiri leta sem bila zelo jezna na Boga. Obsojala sem ga, da je nepravičen in krut. Nisem več verjela v njegovo dobroto in usmiljenje.”

Preberite še:Zaradi nesreče pri smučanju ostal paraplegik in je danes zgled premagovanja življenjskih ovir

V fazi obtoževanja ji je ob strani stala mama: “Bog te ni zapustil. To se je zgodilo zato, ker ima s teboj načrte in te potrebuje tako, kot si.”

Leta 2001 se je na povabilo profesorja verske vzgoje odločila, da gre v Lurd, pa čeprav se je takrat že oddaljila od vere: v tistem trenutku je v sebi čutila nekaj, kar jo je neustavljivo vleklo v Lurd.

“Na tistem romanju sem upala, da se bo zgodil čudež mojega telesnega ozdravljenja. Neiskrena bi bila, če bi to zanikala. Upala sem, da se bom po kopanju v lurški vodi znebila invalidskega vozička. Toda v Lurd sem šla tudi z naravnanostjo: ‘Če se čudež ne bo zgodil, bom vprašala Marijo, zakaj.'”

Preberite še:Hudo bolna mlada mamica je v lurški votlini ozdravela na poseben način

Nebeška Mati je odgovorila svoji izgubljeni hčeri, ki nikoli ni nehala čakati:

“V svojem srcu sem začutila glas (nisem ga slišala z ušesi, ampak čutila v srcu). Slišala sem prav njo, objemala me je, me sprejemala vase in mi odgovorila: ‘Dolgo časa si potrebovala, da si prišla, a zdaj si tu. Prosila si me za odgovore in jaz ti jih bom dala. Gospod ima načrt zate: Pričuj in spreobračaj!'” (Cristiani Today)

Preberite še:Martinovo sporočilo iz Lurda: “Križ, ki ga nosimo, lahko postane orodje za naše odrešenje”

Rita se je počutila neprimerno za to nalogo, tudi zato, ker je čutila, da je izgubila Jezusa, da jo je zapustil. A Mati Božja ji je odgovorila:  

“Misliš, da si ga izgubila, toda ni tako. Pogled upri navzgor in ga boš videla.”

Preberite še:Sprva si je v Lurdu nameraval vzeti življenje; namesto tega je začel bolnike voditi k Mariji

Ko je pogled uprla v invalidski voziček, je Rita spoznala, da jo Jezus nosi na rokah, prepoznala ga je v svojem invalidskem vozičku:

“Pogled sem uprla navzdol in videla sem svoj invalidski voziček, ničesar drugega ni bilo. Tedaj sem doumela, da je Jezus invalidski voziček. Ves ta čas me je Jezus nosil, a se tega nisem zavedala.”

Razsvetljenje, ki ga je doživela pred lurško votlino, da je Gospod ni nikoli zapustil, je popolnoma spremenilo njen pogled na bolezen:  

Preberite še:Ministrant na invalidskem vozičku: “Iz bližine Boga črpam veselje”

“To mi je pomagalo, da sem sprejela svoje stanje: Zavedanje, da živim v Njegovem naročju, mi daje takšen notranji mir, takšno zadoščenje, da sem se pripravljena odreči telesnemu ozdravljenju.”

Prek svoje dragocene izkušnje se Rita danes obrača na tiste, ki so se oddaljili od vere zaradi trpljenja, ki so ga doživeli, razume njihovo stisko, obenem pa jih spodbuja s besedami:

“[…] tudi v najtemnejših trenutkih je Gospod z nami. Tudi če ga ne čutimo, je v naši bližini. On se ne odmakne od nas, mi smo tisti, ki čutimo, da je daleč, ker nas prevzame naše trpljenje. Če pa se v najtežjih trenutkih prepustimo njemu in verujemo vanj, bomo vedno čutili njegovo prisotnost. Potrebno je le imeti moč in pogum, da rečemo: ‘Jaz v življenju iščem in hočem samo eno – združiti se z Bogom.'”

Posnetek pogovora z Rito (v italijanskem jeziku) je na voljo tukaj:

Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila italijanska izdaja Aleteie. Prevedla in  priredila Marina Vidmar.

Preberite še:Škodljivost perfekcionizma: “Stvarem sem se posvetila stoodstotno ali pa sploh ne”

Preberite še:Pilot z roko in pol: “Vedel sem, česa sem sposoben”

Preberite še:10 zabavnih načinov, kako staršem oznaniti prihod novega družinskega člana