Klemen Gartner prihaja iz župnije Maribor – Sv. Križ. Že dve leti je duhovni asistent v dijaškem domu in osnovni šoli v Zavodu Antona Martina Slomška v Mariboru.
To pomeni, da deloma pomaga pri katehezi ali pri predmetu vera in kultura in, kot pojasnjuje, skrbi “za duhovno vrednostno dimenzijo med dijaki in med zaposlenimi. To ne pomeni, da za dijake samo molim ali jim pridigam, ampak z njimi živim in jih spodbujam v tem, kar so.” To ima zelo različne obraze – včasih so to inštrukcije matematike, češčenje Najsvetejšega, večerno srečanje v dijaškem domu ali vaje pred javnim nastopom.
Dana mu je bila možnost, da se je od petih let študija teologije dve leti šolal v Ljubljani in tri v Rimu. Kam bo poslan po novi maši, je še v rokah nadškofa, pravi pa, da tudi če bo ostal v Zavodu Antona Martina Slomška, “mi ne bo nič hudega”.
Družina mu je veliko dala
“Imam mlajšo sestro, lahko bi rekel, da smo povprečna, srečna družina. Imel sem dobre zglede staršev, družina mi je na različnih področjih veliko dala in me vedno zelo podpirala,” Klemen pripoveduje o svojem družinskem ozadju.
“Verjamem, da mi je Bog pošiljal in mi pošilja ljudi, ki mi pomagajo k osebnostni rasti, tudi rasti v odnosu z Njim, če si le jaz to dopustim,” odgovarja na vprašanje, kdo ali kaj ga je oblikovalo v človeka, kot je danes.
Poudarja, da ga ni oblikovala le neposredna verska vzgoja in vzgoja o vrednotah, ampak tudi konkreten zgled, konkretna dejanja. “Živimo malo iz Maribora in staršem na primer nikoli ni bilo težko me peljati na dejavnosti v Maribor.”
Zgled različnih duhovnikov
“V času srednje šole sem bil nekoliko v težavah pri prvem tujem jeziku, pri angleščini. Pomagal mi je kaplan iz Selnice ob Dravi, gospod Jože Urbanič, ki mu vsi rečejo kar Pepek. On je bil z menoj zelo odprt, mi pomagal, si je vzel čas zame. To me je nagovorilo,” se spominja.
Seveda pa so ga nagovarjali tudi zgledi različnih duhovnikov v njegovi okolici. “To so zelo različni ljudje in za to različnost sem hvaležen.”
Kam me Bog vabi?
Klemen svoje poklicanosti za duhovnika ni prepoznal prek kakšnega nadnaravnega znamenja, bliskanja ali česa podobnega.
“Najbolj sem to prepoznaval v osebnem odnosu z Bogom, molitvi, obisku svete maše. To mi je dajalo notranji mir, zadovoljstvo. Poklicanost sem prepoznaval tudi v različnih življenjskih situacijah – najprej doma v družini, kjer sem se počutil sprejetega, ljubljenega, v domači župniji sem se počutil dragocenega, dolgo sem bil edini ministrant, pa sem se vseeno čutil zelo sprejet. Enako na škofijski gimnaziji, ki sem jo pozneje obiskoval.”
Predvsem pa je čutil notranje veselje ob vsem, kar je povezano z Bogom, z vero. “To je tisto, kar mi je dalo misliti, da sem se vprašal, kaj Bog želi od mene, kakšen načrt je pripravil zame, kam me vabi. Začel sem prepoznavati, da bi to lahko bilo to.”
Božji načrt je jasen
V duhovnika bo posvečen 29. junija v mariborski stolnici. “Zdaj lahko rečem, da z vsem svojim bitjem mislim, verjamem, verujem in upam, da je načrt duhovništva tisto, kar je Bog pripravil za moje življenje. Božji načrt za moje življenje je tisti, v katerem bom jaz najbolj jaz. Temu zdaj želim slediti,” prepričano pripoveduje.
Novomašno geslo: “Ti si milina”
Klemnovo novomašno geslo je izsek iz Hvalnice Bogu Najvišjemu, ki jo je spisal Frančišek Asiški za svojega redovnega brata Leona: Ti si Milina. (Nekateri to prevajajo z besedo nežnost, a načrtno je izbral besedo milina.)
Zakaj prav to geslo? “Ko boste naslednjič šli k svetemu obhajilu, v globini svojega srca recite Jezusu Kristusu: ‘Ti si Milina.’ Sami boste dobili razlago, kako ta vzklik sv. Frančiška Asiškega nagovarja. To bo najboljša razlaga mojega novomašnega gesla.”
V kakšen osamljen kraj, veliko in prazno župnišče, …?
Glede tega, kam in v kakšen kraj, kakšno domovanje ga bodo kot duhovnika poslali, si ne dela skrbi.
“Bo že. Kristjani zaupamo v Božjo pomoč in Božjo previdnost. Se bom že znašel! Če sem se znašel tukaj … (v Zavodu Antona Martina Slomška, op. a.) To rečem v pozitivnem smislu – tu je kup pedagogov, izobraženih ljudi, gre za specifično okolje, na katero se v semenišču neposredno ne pripravljaš. Če sem se znašel tukaj in so me ljudje odlično sprejeli – Bogu hvala – potem si ne delam skrbi. Bo že.”
Duhovnik naj poprime za vsako opravilo, ki ljudi vodi k Bogu
Duhovnik sicer še ni, a je z duhovniškimi opravili že dodobra seznanjen. Katerega se torej najbolj veseli? “Duhovništvo jemljem kot celoto. Podeljevanja zakramentov se gotovo najbolj veselim, to ima v duhovniškem poklicu edinstveno in nenadomestljivo mesto. Toda duhovnik je povabljen, da poprime za vsako opravilo, ki lahko ljudem, s katerimi je v stiku, pomaga, da spoznajo Boga ali pa da si z Bogom postanejo bolj domači.”
Kakšen naj bo župnik danes?
“Vsakega župnika po svoje občudujem. V zelo različnih situacijah so. Vsak ima svojo vlogo, mesto, ki mu ga je Bog pripravil. Vsak v svojem okolju po svoje nagovarja ljudi. Vsaka župnija je malo drugačna, kot je tudi vsaka družina malo drugačna, pa tudi vsak od duhovnikov je malo drugačen. Jaz recimo nisem pevsko nadarjen. Pevce zelo podpiram, a si ne znam predstavljati, da bi ljudi nagovarjal na tak način, kot na primer nagovarja kak duhovnik, ki je virtuoz.”
Oglejte si fotografije letošnjih novomašnikov:
Pri nas je drugače
Klemen je v Rimu spoznal tudi situacijo “v drugod” in pravi, da so slovenski duhovniki v zelo specifičnem položaju, ki ni podoben recimo položaju duhovnikov v sosednjih državah.
“Na Hrvaškem in v Italiji je katoliška Cerkev zapisana v DNK ljudi. S to prispodobo mislim na pomembno vlogo Cerkve v družbi in družbeni ugled. V Avstriji, ki že diši po Nemčiji, ima Cerkev ekonomsko moč. Slovenski duhovniki nimajo tako visokega družbenega ugleda, Cerkev nima take ekonomske moči, mi imamo dobesedno samo Kristusa. To ni kritika drugim narodom, verjamem, da je Kristus center duhovništva vseh duhovnikov, a smo pač drugačni. Imamo Kristusa in to je dovolj,” sklene diakon, ki bo v duhovnika posvečen na praznik sv. Petra in Pavla, novo mašo pa bo obhajal 9. julija v domači župniji Svetega Križa nad Mariborom.
Se še spomnite, kdo so bili novomašniki iz preteklih let?
Leta 2022 so bili novomašniki štirje. Leto poprej je bilo v duhovnike posvečenih sedem diakonov. Enako kot leta 2020. Šest fantov je bilo v duhovnike posvečenih leta 2019. Kar dvajset novih duhovnikov pa smo lahko pozdravili leta 2018.
