Urška Končar je mlada, nadarjena Gorenjka z Bleda, ki je nedavno postala diamantna maturantka. Zaključila je Škofijsko klasično gimnazijo in se oktobra podaja na novo pot študija na Fakulteti za matematiko in fiziko.
Urška ni le odlična dijakinja, njeno življenje prežemata tudi strast do petja ter aktivno sodelovanje v župniji. Svoj prosti čas najraje preživlja z družino in prijatelji, obožuje pa tudi potovanja. Mlada dama ni le vzor svojim vrstnikom, ampak tudi lokalni skupnosti, iz katere prihaja.
Najprej čestitke za izjemno uspešno opravljeno maturo! Kakšen recept se skriva za tem, da dijak na zaključnem izpitu doseže vseh 34 točk?
V mojem receptu se skriva vztrajnost, zavzetost, zbranost, potrpežljivost, delovne navade in počitek. Zagotovo je pomembno, da skozi vsa štiri leta vztrajno delaš sproti in pozorno slediš pri pouku.
Največji trik, ki sem ga odnesla iz tega obdobja, je, da sem se naučila, kako hitro razumeti in poglobiti svoje znanje ob kvalitetnih razlagah. Nikoli nisem bila zagovornica pretiranega “piflanja”, raje sem poskušala razumeti snov.
Kakšen nasvet bi predala dijakom, ki jih matura še čaka?
Moje sporočilo bodočim maturantom je, naj se poskušajo čim manj sekirati. Seveda, matura je pomemben korak, še posebej, če se vpisujejo na fakultete z visokimi omejitvami. Vendar pa imam občutek, da nekateri profesorji včasih maturo predstavijo veliko bolj zastrašujočo, kot v resnici je.
Sama sem večkrat slišala stavek: “Matura vas čaka, če niste delali sproti, je že skoraj prepozno.” Ko enkrat prideš pisat maturo in si se redno učil, boš pripravljen. Če se pojavi kakšna težja naloga, se spomnite, da je težka za vse.
Če imate željo in motivacijo, da bi maturo dobro opravili, potem jo tudi boste. Sama sem se kar precej sekirala, ko sem reševala maturitetne pole iz prejšnjih let in se mi kakšna naloga ni zdela enostavna, ampak sem spoznala, da je ključ do uspeha vztrajnost in da je maturo mogoče opraviti, če se nanjo pripraviš.
Torej, ne preveč sekiranja, ampak raje ostanite osredotočeni na svoje cilje, ki bi jih radi uresničili.
Zakaj si se odločila za šolanje na Škofijski gimnaziji?
Že od nekdaj sem vedela, da bom obiskovala Škofijsko gimnazijo, saj sta tja hodili že moji sestrični in starejša sestra. Spomnim se, da mi je sestrična že v petem razredu navdušeno razlagala o svojih izkušnjah in kako zadovoljna je bila. Resnično nisem niti razmišljala o drugih šolah, saj sem vedela, da je to prava izbira zame.
Še posebej me je privlačilo to, da je poleg šole na voljo tudi dijaški dom. Prepričali so me pevski festivali in ekskurzije, ki so del programa.
Cenila sem predvsem to, da šola ne poudarja samo učenja, ampak tudi medsebojno razumevanje med dijaki. Profesorji se resnično trudijo, da razred ostane povezan.
Najbolj in najmanj priljubljen predmet v srednji šoli?
Najbolj matematika, najmanj pa angleščina in geografija.
Kaj bi danes svetovala sebi pri 14 letih?
Ničesar konkretnega ne bi spreminjala. Zadovoljna sem s svojo odločitvijo, ki sem jo takrat izbrala. Nisem tip človeka, ki bi si zastavljal dolgoročne cilje ali načrtoval stvari vnaprej. Nikoli si nisem rekla: “Moram postati diamantna maturantka.”
Ko sem začela obiskovati Škofijsko gimnazijo, sem preprosto videla, da mi gre dobro, in pri tem sem vztrajala.
Kakšne načrte imaš za naprej?
Vpisala sem se na študij matematike. Sicer sem slišala že nekaj zgodbic, kako težka je in da se nekateri kar kmalu prepišejo na drugo fakulteto. Upam, da mi bo všeč in da mi uspe priti do konca.
Predvsem se nameravam posvetiti faksu in stvarem, ki me veselijo. Še vedno bi rada veliko časa preživela z družino, si vzela čas zase in za prijatelje.
Kaj te je navdušilo pri matematiki?
Že v tretjem razredu sem tedensko obiskovala krožek matematike, kjer smo se ukvarjali z različnimi miselnimi nalogami. Poleg tega sem se aktivno udeleževala različnih matematičnih tekmovanj, kar me je še dodatno navduševalo nad to vedo.
V prostem času sem se začela posvečati reševanju matematičnih nalog, in danes lahko rečem, da imam doma več knjig z matematičnimi nalogami kot leposlovnih. 🙂
Imaš že določen cilj, kam bi rada usmerila svojo matematično kariero?
Mogoče na Inštitut Jožefa Štefana.
Kako pomembne se ti zdijo obšolske dejavnosti?
Meni osebno zelo, saj ne znam biti pri miru. Oziroma, če sem, se hitro polenim. Dobra lastnost dejavnosti pa je tudi, da se naučiš razporejati svoj čas.
Če bi lahko, katero supermoč bi najraje izbrala?
Da bi lahko ustavila čas in lepe trenutke malo podaljšala.
Zelo aktivna si tudi v župniji. Kje vse sodeluješ?
Obiskujem mladinski pevski zbor v Zasipu, ki je sosednja župnija. Enkrat mesečno pojemo tudi na Bledu. Povabijo nas na večje priložnosti, kot so Blejski župnijski praznik ali na praznik svetega Martina. Včasih se na koru pridružim odraslemu pevskemu zboru, ki ga vodi moja mami.
Poleg tega sem tudi ena od vodilnih animatorjev. Med šolanjem na Škofijski gimnaziji sem se naučila igrati orgle, čeprav nisem ravno ljubiteljica nastopanja pred občinstvom. Raje igram zase, ampak če je potrebno, brez težav vskočim in zaigram pri maši.
Zakaj se ti zdi pomembno sodelovati v župniji oziroma biti del neke skupnosti?
Če aktivno sodeluješ, težje izgubiš stik z župnijo in redno hodiš k maši. Priznam, da tudi sama kdaj ne morem slediti pridigi, če pa pojem v zboru, mi je to veliko lažje. Najdeš pa tudi veliko prijateljev, katerih sicer ne bi.
Kje se vidiš čez deset ali petnajst let? Na poti okoli sveta ali na Inštitutu Jožefa Štefana?
Sicer zelo rada potujem, ampak bi raje ostala v bližini družine. Vidim se nekje v Sloveniji, mogoče res na Inštitutu. Mogoče kje drugje. 🙂 Želim si delati nekaj, kar me bo veselilo in ne bo samo moja “služba”.
Katere vrednote si dobila od družine in katere si pozneje sama odkrila?
Zanimanje za različne stvari in delovne navade. Že starši in stari starši so me naučili marljivosti, ko sem doma pomagala na vrtu in v hiši. Sama pa sem pozneje odkrila vztrajnost in občutek za sočloveka.
