Beseda za lahko noč je salezijanska tehnika, ki naj bi otrokom in mladostnikom pomagala pri odraščanju. Sestavljena je iz zelo kratkega pogovora po molitvi tik pred spanjem, ki mlade povabi k premisleku o enem izmed dogodkov tistega dne.
“Gre za kratek pogovor, največ šest minut,” pojasnjuje salezijanec in vzgojitelj p. Jean-Marie Petitclerc. Ta mali obred izvaja v praksi, ko sodeluje na mladinskih taborih. “Mlade povabim, da premislijo o dogodku tistega dne, dobrem ali slabem, naj se čudijo nad njim ali pa se, nasprotno, povprašajo, zakaj je do njega prišlo. Tako si vzamejo čas za premislek o tem, kar so doživeli, in kot ‘kamenček v mozaiku’ v svoj spomin zapišejo ta ali oni dogodek.”
Če se otroci ali mladostniki ne spomnijo ničesar, o čemer bi premišljevali, jim lahko pomagamo z vprašanji, kot so: “Kaj te je danes osrečilo? Zaradi česa si bil danes nesrečen? Kaj meniš o tem in tem dogodku? Česa te je naučil?” V salezijanskih domovih lahko vzgojitelj predlaga določeno temo, recimo uporabo mobilnih telefonov v skupnosti.
“Za lahko noč” na pobudo svetnikove matere
Ta mali večerni obred lahko odlično uporabimo tudi v družinskem življenju. Izvira namreč iz družine sv. Janeza Boska, ko je njegova mati Margherita Occhiena, znana tudi kot Mamma Margherita, povabila svoje otroke, naj zvečer premislijo o svojih dejavnostih tistega dne. Na ta način jih je navajala na premišljevanje o svojem ravnanju.
Mamma Margherita je enako ravnala tudi s sirotami, ki jih je don Bosko sprejel pod svojo streho. Ko je maja 1847 nekega deževnega večera na njihova vrata potrkal mlad osiroteli deček, ki je pozneje postal prvi oskrbovanec oratorija, mu je ponudila obrok in posteljo ter mu, medtem ko ga je pokrivala z odejo, na uho zašepetala nekaj besed o poštenosti.
Tako se je rodila prva prava “za lahko noč”, navada, ki so jo pozneje prevzeli don Bosko in salezijanske hiše.
Gre za vzgojno spremljanje v sprejemljivih odmerkih. Uporabljajte kratke, preproste besede, ki mlade spodbujajo k osmišljanju dogodkov v njihovem življenju, pa naj gre za osebne izkušnje ali dogodke na svetovni ravni. To naj bodo nežne, prijazne besede, ki pomagajo graditi osebnost, spodbujajo človeško in duhovno rast, družinskega duha in dobre odnose.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
