Prodajalne so polne lučk, božičkov in okraskov že od krompirjevih počitnic. Da ne govorimo o vseh zaključkih, vajah za prednovoletne nastope, nakupih daril in vsem drugem, kar nam malo po malo odvrača pozornost.
Ne morem na prste prešteti, kolikokrat sem si na 1. adventno nedeljo zadala, da bom letos pa res sproščeno prišla do postavljanja jaslic. Da bo moj čas priprave na božič vsak dan bolj umirjen, bolj z Bogom in bolj oh in sploh.
Pa mi ni niti enkrat uspelo. Niti enkrat! Dokler se pač nisem sprijaznila z dejstvom, da je december ena sama norija. Da se uspem umiriti (in pogosto tudi poslati voščilnice) šele v času med božičem in novim letom. Da bi sicer res lahko več naredila za to. A da je ena slabših idej to, da pridem k polnočnici in si celotno mašo očitam, kako tudi letos nisem našla miru v sebi.
Pa najbrž nisem edina s podobno izkušnjo. Tudi če se še tako trudimo, nam notranji mir najverjetneje ne uspe povsem. Čim smo vpeti v družbeno dogajanje, je ob koncu koledarskega leta precej zabasano.
Včasih je bil adventni čas podoben postu, duhovna priprava na božič. Zdaj pa … kot da je od prižiga svečk na grobovih pa do polnočnice en sam lučkast, hiteč vdih. In ob prvih taktih Svete noči izdih.
Pa sem razmišljala, kaj bi lahko naredila za to, da bi advent ne padel kar skozi. Pa sem se spomnila, da bom največ naredila zase, če bom kaj naredila za druge. Nekako … kot da se ob delu za druge duša očisti. Še bolje očisti, če celo malce zaboli.
Tudi Marija ni vedela, kaj jo čaka, pa je vseeno rekla: “Glej, dekla sem Gospodova …” Tako lahko tudi jaz svoj čas, talente, veselje … darujem za druge. Vsak dan malo (da mi vmes ne poide sapa), pa bom vsak dan bližje Novorojenemu.
Super bi bila ena zdravamarija na dan. Ali vsakodnevni obisk svete maše. Ali obdarovanje “skriti prijatelj” v službi. Lahko pa si pomagamo s spodnjim seznamom, ob katerem bomo najbrž dobili še boljše ideje. In si mogoče izberemo štiri, od katerih bomo vsako izpolnjevali en adventni teden.
2. Sodelavcu na mizo podtaknemo majhno sladko presenečenje ali prijazno misel.
3. Za nekaj minut se ustavimo pred tabernakljem.
4. Napišemo 5 hvaležnosti za preteklo leto.
5. Telefoniramo ali podarimo svoj obisk starim staršem/botrom/ostarelim sorodnikom …
6. V kuverto damo nekaj denarja in ga anonimno pošljemo družini, ki je v finančni stiski.
7. Telefoniramo svojim staršem in jim povemo svoj najlepši spomin iz otroštva.
8. Prijatelja, s katerim se že dolgo nismo videli, povabimo na toplo pijačo in klepet.
9. V molitvi se spomnimo na duhovnike, (bodočega) zakonca, sosede …
10. Za en dan se odpovemo (nenujnim) socialnim medijem.
11. Naredimo nekaj dobrega za svoje telo: sprehod, vadba, ples …
12. Spečemo piškote ali pecivo in ga ponudimo sodelavcem/sosedom.
13. Na naključni strani odpremo Sveto pismo in preberemo odlomek.
14. Nekoga iskreno pohvalimo.
15. Zavrtimo ali zaigramo si najljubšo pesem, zapremo oči in preprosto uživamo ob glasbi.
16. Preberemo Božjo besedo za današnji dan.
17. Med tednom gremo k sveti maši.
18. Obhajilo darujemo za svoje pokojne prednike in sorodnike.
19. Bogu Očetu se zahvalimo za vse dobro.
20. Objamemo nekoga, ki ga imamo radi.
21. Naučimo se novo molitev. Npr. Pridi, Sveti Duh ali Pozdravljena, Kraljica ali Sveti nadangel Mihael ali Molitev h kraljici nebes …
22. Kupimo si knjigo, ki jo že dolgo želimo imeti, in si privoščimo čas za branje.
23. Vzemimo si eno uro za svoje ljubo opravilo: rezljanje, risanje, reševanje križank …
24. Namesto daril za prijatelje podarimo znesek družini, ki je v poplavah ostala brez (dela) imetja.
Najbrž nam ne bo uspelo vse ali vsaj ne vsak dan. Pa to niti ni tako zelo pomembno. Poskusimo priti do polnočnice spočiti, veseli in polni miru. Da bo Jezus v naših srcih imel prijeten prostor za svoje rojstvo. Da bo Njegov prihod v nas pustil bogate sadove, ki bodo rasli vse do velikonočnega časa.
In to bo to! Naj bo blagoslovljeno!
Molitve, s katerimi se lahko pripravite na božič:
