Ti Marijini kipi, povsem brez vrtoglavice, pokončno stojijo na vrhovih hribov in gora z neverjetnimi razgledi po Franciji. Samo masiv Mont-Blanc se ponaša s sedmimi Marijinimi kipi. Junija lani sta se dva gorska vodnika povzpela na vseh sedem vrhov in kipe obiskala, kar je bilo že samo po sebi športni in duhovni izziv.
Kljubujejo vetru, dežju, snegu in plimovanju
Ti kipi, ki so jih ljudje med odpravami na svojih hrbtih nosili v njihove visoke domove, so tako veličastni kot tudi pomirjujoči. Večina kipov izvira iz 19. stoletja, ko se je v Franciji resnično razmahnila marijanska pobožnost. Izdelani so iz litega železa, brona in nerjavečega jekla, vsakih pet ali deset let pa jih prebarvajo. Ne prestrašijo jih ne strele, ne tišina, niti samota.
Kipi so bili tja postavljeni iz več razlogov. Nekateri so preprosto znamenje pobožnosti, drugi pomenijo izpolnitev obljube, zahvalo za ozdravljenje, za pobeg pred nevihto ali za varno vrnitev iz vojne ali izgnanstva.
Nekateri so postali pravi romarski kraji, recimo Bavella na Korziki ali Biakorri v Pirenejih. Z razmahom turizma jih ljudje uporabljajo kot izhodiščne točke za izlete ali kot pohodniške cilje.
Ti Marijini kipi na visokih točkah, izpostavljeni surovim naravnim in človeškim silam, vključno z vandalizmom, še naprej bdijo in spremljajo naše radosti in boje … “Stabat Mater!”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
