Kako je v resnici videti Devica Marija? Obstaja nešteto njenih upodobitev iz vseh stoletij, vendar za nobeno od njih ni zanesljivo znano, da bi zvesto odražala njen telesni videz, kakršen je bil med njenim zemeljskim življenjem. Tudi ko se je prikazala vidcem, recimo v Guadalupeju, Lurdu ali Fatimi, se zdi, da se je njen videz prilagodil kraju in času dogajanja. Glavna stalnica v vseh primerih je, da je vedno lepa.
Brazilski umetnik Átila Soares da Costa Filho je želel dati možen odgovor na to vprašanje in se je lotil poskusa reprodukcije verjetne Marijine podobe s pomočjo Torinskega prta in računalniških orodij, kot sta umetna inteligenca in digitalno urejanje fotografij.
Torinski prt kot osnova
S Torinskim prtom je začel iz logičnega razloga: Jezus je bil pravi Bog in tudi pravi človek, rojen iz Device Marije z močjo Svetega Duha. Vsak sin je nekoliko podoben svoji materi in zdi se, da Jezus ni izjema. Koliko bolj je moral biti Jezus podoben svoji materi, glede na to, da ni imel človeškega biološkega očeta!
Zato je umetnik sklepal, da lahko iz edine “fotografske” podobe Jezusa, ki jo poznamo, torej podobe na znamenitem prtu, poustvari Marijin videz. Toda ta podoba nam kaže Jezusa, ki sta ga že preoblikovala trpljenje in smrt. Átila je potreboval podobo iz obdobja Jezusovega zemeljskega življenja.
Ray Downing je računalniški grafični oblikovalec, ki je to tudi ustvaril. Obdelal in preoblikoval je podatke s prta, da je ustvaril trirazsežne podobe Jezusa, kot bi bil lahko videti kot živa odrasla oseba. Njegovo delo je navdihnilo druge umetnike, da so ustvarili lastne upodobitve.
Uporaba visokotehnoloških orodij
Átila je leta 2021 za Aleteio povedal:
“Downingovi rezultati veljajo za najbolj verodostojne in najbolje sprejete med dosedanjimi prizadevanji. Na podlagi tega obraza sem s programsko opremo za umetno inteligenco in visokotehnološkimi konvolucijskimi nevronskimi mrežami izvedel različne poskuse za spremembo spola. Nato sem uporabil druge programe za prilagoditve obraza in nazadnje še nekaj ročnega umetniškega retuširanja, da bi bolje opredelil narodnostne in antropološke ženske obrazne poteze iz Palestine pred 2000 leti …”
Tako je dobil podobo Marije kot odrasle osebe, obenem pa je želel tudi prikazati, kako je bila morda videti kot mladostnica. Znova je uporabil metode umetne inteligence, da bi zmanjšal starost podobe, tako da bi bila Marija videti stara približno toliko, kot je bila, ko je rodila Jezusa.
Na najstniškem portretu se Marija smehlja, v “sijaju mladosti, ki predstavlja srečo in pričakovanja, obljube in upanje za njeno življenje, ki se šele začenja … še toliko bolj, ko odkrije, da bo Odrešenikova mati”.
Starejši portret ima “močan, toda slovesen videz; ženska, globoko predana svojemu poslanstvu in žrtvi svojega Odrešenika … svojega sina”. Njen obraz odraža “slavo, pa tudi žalost in popolno samodarovanje”, je pojasnil umetnik.
Druga, stvarnejša različica
Danes, več kot dve leti po objavi rezultatov prvega poskusa, je umetnik ključni podobi, ki sta pri tem nastali, Marijo kot najstnico in kot odraslo žensko, znova izdelal še bolj stvarno in s še več podrobnostmi.
“Leta 2021, ko sem še vedno oblikoval prvi dve podobi, sem že premišljeval o tem, da bi poskus prenesel na hiperrealistično raven. Za to sem imel na voljo široko paleto tehničnih sredstev. Ko sem se takrat odločil, da bom obraze gradil v umetniškorealističnem slogu, sem že vedel, da bo to moj naslednji korak,” pojasnjuje Átila Soares.
Raziskovalčevo delo je dalo naslednje rezultate, ki so se hitro razširili po vsem svetu, potem ko je leta 2021 objavil prve podobe, letos pa še njihove nove različice.
Verjetna podoba Marije kot najstnice:
Verjetna podoba Marije kot odrasle osebe:
Njegovi prvi podobi je podprl eden najbolj priznanih sindonologov na svetu (izvedencev, ki preučujejo Torinski prt), raziskovalec in predavatelj Barrie M. Schwortz, uradni fotograf pri dokumentiranju raziskovalnega projekta o Torinskem prtu.
Od leta 2021 so Átilove podobe vključene v arhiv Oddelka za raziskave pri fatimskem svetišču na Portugalskem. Poustvarjene Marijine podobe so bile z naklonjenostjo in navdušenjem sprejete tudi po vsem svetu.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
