Na tisoče turistov vsako leto vrže kakšen kovanec v znameniti vodnjak Trevi v Rimu. Večina se jih verjetno ne zaveda, da je ta denar pozneje uporabljen v dobrodelne namene. Ena od pobud, ki jih podpirajo s sredstvi iz vodnjaka, so “Emporiji solidarnosti”, živilske trgovine po vsej italijanski prestolnici, kjer lahko ljudje, ki se borijo za preživetje, brezplačno dobijo hrano in druge potrebščine.
Po podatkih Rimske karitas so te trgovine od začetka pobude pred 15 leti pomagale skoraj 40.000 ljudem in razdelile več kot 5.000 ton hrane. Obenem so postale nekakšna sprejemna točka za ljudi v stiski, da v življenju znova najdejo svojo oporo, začenši s tako preprostim dejanjem, kot je nakupovanje hrane.
Aleteia je obiskala prvo in največjo solidarnostno trgovino v soseski Casilina v vzhodnem Rimu. Njihov namen je ponuditi ekonomsko podporo in obenem spoštovati dostojanstvo posameznika, kot je pojasnila Daniela Roggero z Rimske karitas: “Temeljna značilnost Emporijev solidarnosti je, da so to prijazni kraji, kjer se ljudje počutijo spoštovane tudi v svoji krhkosti.”
Trgovine dnevno uporablja okoli 100 družin
Emporij Casilina je bil kot prvi ustanovljen leta 2008, da bi pomagal ljudem, ki so se spopadali z gospodarsko krizo tistega leta. Danes ima tri redno zaposlene delavce, upravitelja in 40 prostovoljcev ter je odprt vsak dan. Matere z dojenčki v naročju, starejši moški, Italijani in tujci potrpežljivo čakajo pred steklenimi vrati stavbe, da jih prostovoljci spustijo v 500 kvadratnih metrov velik prostor, poln polic, naloženih s prehranskimi izdelki. Omenjeno trgovino trenutno uporablja okoli 100 družin dnevno.
Prihaja veliko tujcev, po koronaepidemiji pa se je povečalo tudi število italijanskih družin. Veliko je tudi ostarelih, saj njihove pokojnine pogosto ne zadoščajo za mesečne stroške. Po podatkih Rimske karitas Italijani predstavljajo 51 odstotkov uporabnikov, drugo polovico predstavlja 98 različnih narodnosti. Med temi je največ Nigerijcev in Romunov.
Kako deluje
Ko pri Karitas ugotovijo, da je družina ali posameznik upravičen do nakupovanja, ta dobi kartico z 90 točkami na dvočlansko družinsko enoto. Točke veljajo štiri tedne in z njimi lahko dobijo vse izdelke, ki so na voljo v Emporijih solidarnosti. Škatla testenin je recimo vredna od 1 do 2 točki. Družine z otroki, mlajšimi od dveh let, lahko dobijo tudi dodatno kartico s 45 točkami za izdelke, kot sta mleko v prahu ali otroška hrana.
To je dobrodošla pomoč za družine, predvsem tiste z otroki. Mati treh malčkov je pojasnila, da ji najbolj pripomore prihranek pri plenicah. Večino svoje plače porabi za plačilo najemnine in ji na koncu ostane zelo malo za nujne potrebščine.
V Emporiju Casilina je trenutno v uporabi 500 aktivnih kartic, od leta 2008 pa so jih razdelili že več kot 9.000. Kartice veljajo tri mesece, nato pa jih je mogoče podaljšati glede na razmere, v katerih se je znašel upravičenec.
Hrano in druge izdelke solidarnostnim trgovinam daruje več subjektov, med njimi Evropska unija in različna italijanska živilska podjetja. Sredstva iz vodnjaka Trevi pri Karitas uporabijo za nakup blaga, ki ga trgovine ne morejo dobiti z večjimi dostavami, kot so sveža živila ali meso. Leta 2022 so iz tega vira dobili skoraj 1,5 milijona evrov, sprejemajo pa tudi darove posameznikov, šol in drugih subjektov.
Podporna mreža Karitas
Družine in posamezniki morajo za dostop do solidarnostnih trgovin obiskati različne župnijske Karitas po vsem mestu, kjer zaposleni v pogovoru ocenijo njihov primer in ekonomsko stanje ter jim ponudijo različna orodja, ki jih ima Karitas na voljo za izboljšanje njihovega položaja: ta vključujejo zdravstveno pomoč, strokovno usposabljanje za vstop na trg dela in dostop do njihovih trgovin.
Kot pojasnjujejo zaposleni, pa uporabniki ne smejo postati odvisni od te pomoči, temveč se morajo z njihovo podporo potruditi, da znova najdejo svojo samostojnost. Pomoč pri nakupovanju hrane naj bi v povprečju trajala največ dvanajst mesecev.
Delavci in prostovoljci v solidarnostnih trgovinah tudi neposredno pomagajo tistim, ki pridejo po nakupih, tako da jim pomagajo učinkovito porabiti točke, predlagajo zdravo hrano ali tujce poučijo o vrstah izdelkov, ki so na voljo v Italiji. Upajo tudi, da bodo razširili delo Karitas na področju prehranskega izobraževanja, da bi “dvignili raven dostojanstva ljudi”.
Uporabnike želijo naučiti, da bodo tudi pozneje v življenju znali nakupovati kakovostne izdelke ter svežo in zdravo hrano, kot sta sadje in zelenjava, z malo denarja, ki ga bodo morda imeli na voljo. Kot pravijo, je “izobraževanje ljudi o nakupovanju temeljnega pomena” za njihovo prihodnost.
Več kot le nakupovanje hrane
Kljub težavam, s katerimi se morda spopadajo številni obiskovalci solidarnostnih trgovin, mnogi prihajajo z nasmehom na obrazu ter se pogovarjajo z delavci in prostovoljci. Ti na ta način spoznajo svoje uporabnike in jim lažje nudijo potrebno pomoč. Veseli so, ko vidijo družine, ki se jim uspe postaviti na lastne noge.
Prostovoljci “odkrivajo svet revščine, pa tudi človečnosti, ki je zelo lep. To potem odneseš domov, v svojo družino, na svoje delovno mesto, kot oseba si bolj pozoren in dovzeten za potrebe drugih. ‘Ubogi’ ali ‘tujci’ niso več zgolj kategorije, temveč določen obraz ali določena družina,” ugotavlja Daniela. Prostovoljci “prihajajo z veseljem” in delo v solidarnostnih trgovinah opisujejo kot “čudovito izkušnjo”.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
