Postni čas je 40-dnevna priprava na praznovanje Jezusovega vstajenja. Število 40 ima v Svetem pismu simboličen pomen. Jezus se je postil toliko dni, preden je začel svoje javno delovanje. Izraelci so 40 let tavali po puščavi do obljubljene dežele in Bog je ves ta čas oblikoval svoje ljudstvo.
Pomislite, kaj vam pomeni postni čas. Kako ga želite preživeti?
Postne zaobljube
Običaj je, da v postnem času sprejmemo najrazličnejše zaobljube ali odpovedi. Velikokrat so odpovedi povezane s cilji, osredotočenimi na telo, na primer odpovemo se sladkarijam ali se zaobljubimo, da bomo izgubili nekaj kilogramov.
Kaj pa duhovno življenje in odnosi? Imate tudi na tem področju kak cilj, ki ga želite doseči?
Morda je lahko to čas, ko se osredotočimo na prepoznavanje Božje volje za naše življenje in prepoznavanje poklicanosti. Lahko si zadamo cilj, da se bomo več pogovarjali z Bogom, se znova zbližali z zakoncem ali otroki …
Če poznamo svoj cilj in se zanj odločimo, nam lahko postni čas pomaga, da se bomo konkretno lotili uresničevanja. Pri tem ne smemo pozabiti, da je post čas, v katerem Bog še posebej deluje.
Postna molitev
Ko v postnem času molimo, je dobro, da se čim večkrat spomnimo, da je Bog tisti, ki želi moliti z nami, se z nami pogovarjati, nas poslušati in biti z nami. Molitev je predvsem odpiranje Božjemu delovanju, ki nas preoblikuje veliko bolj učinkovito kot vsak postni sklep.
Pri molitveni rutini nam lahko pomagajo različne tehnike, ena izmed njih je lectio divina. Včasih pa je dovolj že, da odpremo Sveto pismo in preberemo nekaj vrstic. Bog bo v molitvi vedno z nami in nam bo spregovoril, če ga bomo poslušali.
Refleksija in kakovostne vsebine
Mnogi se v postnem času odločimo omejiti čas, ki ga preživimo na telefonu, ali za računalnikom, ali pred televizijo. Čas, ki ga lahko pridobimo na ta način, je vredno izkoristiti drugače in na primer prebrati kako dobro knjigo ali za premišljevanje o svojem dosedanjem življenju in odločitvah.
Če vam branje ne ustreza, lahko namesto tega izberete tudi film ali serijo o Jezusovem življenj ali drugih svetopisemskih osebah. Priporočamo ogled serije Izvoljeni (The Chosen).
Manj “jaza” in več del usmiljenja
Zgornji nasveti so govorili o tem, kako se v postnem času posvetimo sebi in svojemu razvoju. Poleg molitve in posta pa je v tem času pomembno tudi to, da znamo biti dobri do drugih.
Veliko je načinov, kako lahko pomagamo drugim. Morda je to nakazilo dobrodelni ustanovi, obisk ali telefonski pogovor z osamljeno ali ostarelo osebo, darovanje oblačil, priprava obrokov za oslabele osebe ali mlade starše …
Odpovedovanje
Cerkev ima dva dni strogega posta – pepelnično sredo in veliki petek. To sta dneva, ko manj jemo, se strogo odpovemo nekaterim navadam, bolj občutimo pomanjkanje. V cerkvi ni barv, ni rož in ni slovesne slave.
V postu, še posebej v času strogega posta, se odpovemo na primer kavi, sladkarijam, alkoholu, odpovemo se zabavi. Kako se počutimo ob tem?
Pred postom velja razmisliti o tem, brez česa mislimo, da ne moremo preživeti. Je to telefon, internet, kava, opravljanje, kletvice, igrice … Nekatere izmed teh stvari so slabe, druge so lahko tudi koristne, če jih ne uporabljamo preveč. Ko ugotovimo, čemu bi se zares težko odpovedali, poskušajmo to zavestno vključiti v svoj post. Izkušnja odpovedi nam lahko pokaže, kaj v resnici zares pogrešamo in brez česa bi vseeno lahko živeli. Puščava nam lahko razkrije, kaj je resnično potrebno in pomembno za življenje.
Vsak izmed predlaganih načinov priprave ni sam sebi namen, temveč orodje, ki nas lahko približa globljemu razumevanju Božje ljubezni in našega odgovora na to ljubezen. V tem času je izjemno pomembno biti pripravljen na notranjo preobrazbo, doživljati postni čas ne kot obveznost, ampak kot pot, ki vodi v vstajenje s Kristusom.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteia. Prevedla in priredila Katarina Berden.
