“Ljubica, sodelavec je dobil otroka pa sem moral malo nazdraviti” ali “Nič čudnega, da pijem, če pa si tako tečna” … So vam ti stavki znani? Se zaradi partnerjevega pitja počutite nezadostno in krivo? Svojci odvisnika se sami težko zavejo, da so tovrstne besede le manipulacije odvisnika, ki uživanja opojnih substanc nima pod kontrolo in skuša svojo odvisnost nekako opravičiti. O tem, kako alkoholizem umaže naše odnose, smo povprašali psihiatra in nekdanjega strokovnega vodjo Psihiatrične bolnišnice Idrija, doc. dr. Marka Pišljarja.
Med alkoholiki je več moških. Splošno znano mnenje je, da moški pijejo, ker potlačijo težave in jih ne “izčvekajo” prijateljem, tako kot to dela nežnejši spol. Drži?
Na programe zdravljenja pride v povprečju tri četrtine moških in ena četrtina žensk. Razlogi za popivanje so pogosto bolj preprosti, kot mislimo. Najpomembnejši razlog pri moških je sam stil pitja oz. popivanja. Nekateri pijejo, da zmanjšajo tesnobo. Glede na študije ima manjši delež odvisnih nižji osnovni nivo zadovoljstva in si ga popravljajo z alkoholom.
Gotovo pa je razlog, da je med ženskam manj alkoholičark, to, da so ženske spretnejše na področju socialne inteligence, spletanja povezav, vživljanja, pogovorov o svojih čustvih. Na žalost podatki o uživanju alkohola kažejo, da pije vse večji delež mladih žensk. Za moškega po kulturni podobi velja pravilo, da naj bi bil močan in naj bi sam rešil težave.
Že od davne preteklosti, in to še kar traja, je alkohol del slovenske kulture …
Alkohol obarva vsa naša praznovanja. Slovenci radi nazdravljamo ob rojstvu, smrti, kadarkoli in kjerkoli. A alkohol je droga, ki pri petih do desetih odstotkih ljudi povzroča zasvojenost. Stroka povezuje škodljivo uživanje alkohola in odvisnost. Med njima je ločnica zelo tanka.
Škodljivo uživanje alkohola je prisotno kar pri 43 odstotkih ljudi. Zaradi pitja nastanejo resne težave v partnerskih odnosih, učinkovitost v službi je manjša, pride do hudih zdravstvenih težav, pivci pa so odgovorni tudi za velik delež nesreč v prometu. Statistični podatek govori, da v Sloveniji zaradi alkohola vsako leto umre 900 ljudi! Večina, okrog 500, jih umre zaradi ciroze jeter. 200 pa jih stori samomor, ki je posledica depresije.
Akcija 40 dni brez alkohola
Sodelovanje v akciji je priložnost, ko samemu sebi in svojim bližnjim dokažemo, da je življenje brez alkohola lepše, bolj pristno, toplejše in bolj osrečujoče. Preberite več na tej povezavi.
Gre za depresijo, ki je obstajala že od prej?
Ravno obratno, večji del depresij je sekundarnih in so posledica škodljivega pitja alkohola. Te z abstinenco izzvenijo. Depresij, ki so se pojavile že prej, je zelo malo.
Kakšni so alkoholiki za štirimi stenami? Predvidevam, da niso vsi agresivneži.
Več kot polovica je takih, ki nimajo volje, od bližnjih se umikajo, svojci večkrat rečejo, da “ni nič od njih”. Nekateri pa se res odzovejo z agresivnim vedenjem. Za alkoholika sta značilna opravičevanje in obrambna drža. Posledic pitja ne priznavajo, jih zmanjšujejo, racionalno opravičujejo in krivdo projicirajo na okolico, tudi svojce.
Jim svojci nasedejo?
Dogaja se, da se iste spremembe izražajo v družinskih odnosih. Družina prikriva težave, ki jih skuša rešiti znotraj štirih sten, partnerji in otroci pa prevzemajo njihove vloge.
Kaj mislite s tem?
Temeljni odnos do pitja prinesemo iz primarne družine, bodisi da so imeli naši starši zrel odnos do bitja bodisi da so se opijali. Že otroci v prvih letih življenja prevzamejo starševski odnos do pitja. Če mama in/ali oče prideta domov ter “blaženo” popivata, dobijo otroci sporočilo, da mora biti pijača res nekaj dobrega. Rečemo, da gre za transgeneracijski prenos vedenjskih vzorcev.
Kako ljudje reagiramo na popivanje partnerja?
Tisti, ki so imeli doma starše s pozitivnim odnosom do opijanja, so na začetku do partnerja uvidevni. Običajno se odzovejo šele, ko je prepozno. Tisti, ki so imeli v primarni družini zrel odnos do uživanja alkoholnih pijač, pa se na opitost zakonca takoj odzovejo zelo kritično.
Na tem mestu je nujno omeniti problem popivanja najstnikov. Trenutno so “v modi” žgane pijače. Opozarjam, da se na nivoju nevrološkega razvoja t. i. center za občutje ugodja razvije šele v adolescenci. Mladi potrebujejo treznost, da se ta center lahko v miru razvije, saj se sicer pozneje močno poveča možnost razvoja odvisnosti. Slovenska zakonodaja, ki od leta 2003 prepoveduje točenje alkohola mladim do 18. leta, je tako popolnoma na mestu.
Kakšen odnos naj imamo do partnerja, ki je zašel v alkoholizem – naj ga pomilujemo ali naj bomo prijazni, morebiti kritični?
Svojci morajo partnerju nenehno predstavljati, kakšne so posledice pitja, jih opozarjati in s tem ne prenehati. Pomilovanje ne pride v poštev. Ravno obratno, ko so trezni, jim je treba razložiti, kako sam trpiš in ti je težko, te skrbi in ti ni vseeno zanj ter da se bojiš, da bo zaradi posledic alkohola umrl.
Dejstvo pa je, da se odvisnik za zdravljenje odloči, ko več nima izhoda, običajno je to ob partnerjevem ultimatu oz. grožnji z ločitvijo, ob izgubi službe ali pa šele, ko hudo zboli. Odločanje o zdravljenju lahko traja nekaj let, lahko tudi deset. Povprečna starost ljudi, ki so prišli na zdravljenje v Psihiatrično bolnišnico Idrija, je bila 47 let. Popivanje je pri njih tako lahko trajalo tudi četrt stoletja.
Kako je videti zdravljenje?
Programi zdravljenja običajno potekajo v skupini. Alkoholik sam težko prepozna težave pri sebi, lažje jih vidi šele, ko posluša svoje sotrpine.
So svojci del tega programa?
Naš psihoterapevtski model omogoča, da so na terapijah vedno prisotni tudi svojci. Ne toliko zaradi podpore odvisniku, temveč zaradi tega, da se lahko sami soočijo z realnostjo. Ko pridejo prvič, so zaslepljeni, da je zadeva tako rekoč rešena. Sčasoma uvidijo, da pot do reševanja partnerja ni tako idealna. V povprečju polovica zdravljencev dosega petletno abstinenco, okrog polovica pa je povratnikov.
Vseeno pa je petdeset odstotkov urejenih družin lep dosežek. Seveda se tu okrevanje ne ustavi. Če se v procesu zdravljenja odkrije, da je težava v zakonskem odnosu, par nadaljuje s partnersko terapijo. Znova ali celo prvikrat je potrebno zgraditi kvalitetnejše odnose, ki pogosto temeljijo na obravnavi lastnih bolečih točk.
Kaj naj storijo otroci alkoholikov, da se izognejo isti poti oz. občutkom nezadostnosti, nesamozavesti, ukradenega otroštva?
Nedvomno so vsi ti izrazi pravilni. Vsi imamo v sebi sledi življenjskih poti in vzorcev vedenja staršev in celo starih staršev. Občutja krivde in nesamozavesti je treba reševati. S tem, ko odvisniki abstinirajo, dolgoročno spremenijo življenje tudi svojim otrokom. Za nekatere otroke pa je to žal premalo. (Odrasle) otroke usmerjamo v nadaljevalne oblike, predvsem v skupinske psihoterapije, ki omogočajo, da otroci razčistijo z bolečimi občutki.
