Ljudje smo bitja, ki veliko damo na mnenje drugih. Tudi naša zunanja podoba je podvržena komentarjem drugih; če nas pohvalijo, smo veseli in spodbujeni, se počutimo dobro v svoji koži. Včasih pa nas negativen komentar lahko spravi v slabo voljo, nas potre ali celo popolnoma vzame veselje do urejenosti.
Eden takih stavkov, žal zelo razširjen in lahko rečemo celo “ponarodel”, je retorično vprašanje: “Zakaj si se pa ti danes tako uredila?” Stavek je izrečen v negativnem smislu in je mišljen kot kritika ali očitek.
Slovenci smo naklonjeni športni opravi
Slišijo ga ženske, ki se rade lepo uredijo, v nekaterih okoljih za to ni potrebno nobeno pretiravanje, pač pa ljudi zmoti že, če si ženska obleče obleko ali krilo (če so preostale ženske večinoma v hlačah), če se naliči ali nadene kakšen kos nakita.
Ker smo Slovenci zelo naklonjeni športu in športni opravi nasploh, tudi za priložnosti, ko ne gre za telesno aktivnost, najraje oblečemo športna oblačila: vetrovko ali bundo, napol ali v celoti športno obutev, najbolj udobno pa nam je tudi v udobnih hlačah in puloverju na zadrgo ali s kapuco.
Nič čudnega torej, da je nekdo, ki obleče obleko, lepše čevlje, nadene plašč in se nasploh uredi nešportno, v določenih okoljih takoj opažen in izstopa.
Pa je prav, da dami, ki ima veselje do urejanja in ki rada tudi z zunanjo urejenostjo pokaže svoj odnos do priložnosti (npr. sveta maša) ali ustanove (služba, šola, …) vzamemo vse veselje s tem, da jo očitajoče sprašujemo: “Zakaj si se pa ti danes tako uredila?”
Preveč urejena?
Ženska, ki se je z veseljem in pozornostjo uredila, tako prejme sporočilo, da je neustrezna, da je “preveč urejena”, da je moteča in da naj naslednjič le premisli, da ne bo s svojo urejenostjo ogrožala mnenja drugih.
V resnici gre pogosto za neprijetne občutke ljudi, ki dajejo take komentarje, saj je morda urejenost druge osebe v njih vzbudila občutek manjvrednosti, nesamozavesti, neprimernosti in ogroženosti.
V resnici pa z neprijaznim stavkom “Zakaj si se pa ti danes tako uredila?” samo projicirajo svoje slabe občutke na to osebo, da bi jih s tem zmanjšali ali jim dali nek navidezno objektiven vidik.
Namesto da druge spravljamo v zadrego s tem stavkom, torej raje razmislimo, zakaj nas je to zmotilo in na kateri “gumb” v nas je to pritisnilo, da smo morali drugo osebo (najpogosteje žensko) na tako očitajoč način nagovoriti.
Morda imamo tudi sami željo po urejenosti ali opažamo, da se ne potrudimo dovolj s svojo zunanjo podobo? Nas morda oseba s svojo urejenostjo spominja na to, da bi tudi sami morali narediti kakšen korak v to smer …?
Morda pa gre preprosto za zavist, o kateri govori tudi Sveto pismo: ” … kajti to je zavist enega človeka proti drugemu: tudi to je nečimrnost in lovljenje vetra.” (Prd 4,4)
Če ne zmoremo pozitivnega komentarja v smislu iskrenega komplimenta (“Videti si čudovito!” ali “Danes si zelo lepa.”), potem je morda bolje, da ostanemo tiho in s tem ne naložimo urejeni osebi teže krivde in občutka, da se prihodnjič ne sme “preveč” urediti, da ne bo spet predmet pozornosti in negativnih komentarjev.
Urejenost je namreč lepa in dobra stvar, saj z njo pokažemo primeren, spoštljiv odnos do sebe, drugih in do priložnosti, za katero smo se uredili.
