Martinovo sporočilo upanja iz taborišča zla

Te dni sem bil z župljani Grosupljega, Police in Lipoglava na romanju na Poljskem. Obiskali smo tudi zloglasno taborišče Auschwitz, kraj zla, smrti, trpljenja, obupa, joka. Ob vsakem koraku po taborišču me je kar zmrazilo. Kje je tukaj Bog, da dopušča take stvari? Tako se marsikdo sprašuje. Ne le v zgodovini. Tudi danes.

Preberite še:“Še do birme zdržim, potem pa mi ni več treba v cerkev.” Zakaj so te besede tako zgrešene?

A vseeno taborišče prinaša tudi zgodbe dobrote, solidarnosti, pogleda daleč onkraj sebe, žrtvovanja za druge. Tako, kot je storil Maksimilijan Kolbe, ki je šel prostovoljno v smrt namesto nekega družinskega očeta. Mnogi so v taboriščih preživeli le s pomočjo vere. Njihova edina svetloba je bila molitev. Ena takšnih je bila Edith Stein.

Preberite še:Dobil sem opazko, ali sploh delam kaj pametnega, ker se ves čas snemam. Tule je pojasnilo

Kako zelo krut zna biti človek. Od mene je odvisno, ali bo okrog mene mir ali sovraštvo. Postni čas je kot nalašč za premišljevanje o takšnih temah. Oglejte si vlog iz Auschwitza.    

Martin z župljani na romanju na Poljskem:

Začni s predvajanjem

Preberite še:Na kaj bo Martina za vekomaj spominjala ta prav posebna srajca

Preberite še:Martin Golob se brez teh stvari ne odpelje nikamor

Preberite še:“Medalj imam več, kot jih trenutno lahko preštejem na prste rok. Imam namreč le dva.”