Molitev k Svetemu Duhu bi morala biti osrednji steber molitvenega življenja vsakega kristjana, čeprav včasih nanjo niti ne pomislimo.
Na srečo ni nobene potrebe, da je molitev k Svetemu Duhu zapletena: v resnici je dosti preprostejša, kot si lahko predstavljamo.
Katekizem Katoliške cerkve pojasnjuje najpreprostejšo molitev k Svetemu Duhu:
Tradicionalna oblika, kako prositi za Duha, je, da kličemo Očeta po Kristusu, našem Gospodu, naj nam podeli Duha Tolažnika. Jezus postavlja poudarek na takšno prošnjo v njegovem imenu prav v trenutku, ko obljublja dar Duha resnice. Toda najpreprostejša in najbolj neposredna molitev je tudi navzoča v izročilu Pridi, Sveti Duh in vsako izmed bogoslužnih izročil jo je razvilo v odpevih in pesmih.
KKC 2671
Kadarkoli molimo Pridi, Sveti Duh, povabimo Svetega Duha v svoje življenje.
Katekizem to molitev tudi razširi, tako da nam ponudi dve bogoslužni različici:
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Nebeški kralj, Duh tolažnik, Duh resnice, ki si povsod pričujoč in vse napolnjuješ, zaklad vsega dobrega in studenec življenja, pridi, prebivaj v nas, očisti nas in nas reši, o ti, ki si dober!
Če kdajkoli potrebujemo modrost in milost Svetega Duha, moramo le moliti: “Pridi, Sveti Duh.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
