Globoko v gorovju Tatre stoji čudovita cerkvica, svetišče, posvečeno Božji Materi Mariji. Kraj, na katerem je postavljena, ni nič posebnega. Pravijo, da se je treba za najlepši razgled na bližnje gore pravzaprav kar malce sprehoditi, do t. i. Rusinove Polane.
Šele ko se za nekaj korakov odmaknemo od tega razgleda in nadaljujemo pot skozi “150-kilometrski gozd”, zagledamo zgradbo v zakopanskem slogu: povsem leseno stavbo s poševno streho in širokim stebriščem po celotnem pročelju. To je Marijino svetišče Naše Gospe, Kraljice Tater, na Wiktorówkah.
Čeprav okoliška pokrajina ne ponuja nič posebnega, je človek ob vstopu v kapelico navdušen nad njeno preprosto lepoto. Pozornost pritegne tudi lesen, minimalističen oltar s kipom Naše Gospe Jaworzyńske na sredi. Obenem pa prijazno, malodane domače vzdušje kar vabi k pogovoru z Bogom.
Prikazanje Kraljice Tater
Marijino svetišče na Wiktorówkah je postalo kraj molitve in romanj zaradi dogodkov iz leta 1860, domnevnega prikazanja Kraljice Tater, Marije Jaworzyńske. Tu jo je videla 14-letna pastirica Marysia Murzanska, ki je pasla ovce v Rusinki. Dekle je izgubilo svoje ovce, zato je steklo v gozd in prosilo Marijo, naj ji jih pomaga najti. Tedaj jo je presenetil pogled na neobičajno svetlobo, ki je sijala s smreke, kjer se je prikazala Marija.
Božja Mati je zaskrbljeni pastirici obljubila, da bo takoj našla svoje ovce, in Marysio prosila, naj pusti službo v Rusinovi Polani, da bi se zaščitila pred duhovno nevarnostjo. Dekletu je tudi naročila, naj ljudi opominja, da ne bodo grešili, in da naj se pokorijo za svoje grehe.
Svetišče danes
Kaj lahko danes najdemo na Wiktorówkah, poleg že omenjene kapelice Kraljice poljskih Tater? Zunaj, na posvečeni smreki, je spominska plošča, prav na mestu domnevnega Marijinega prikazanja.
Za popotnike, ki iščejo ozdravljenje, pa je poleg kapele izvir, katerega voda ima čudežne zdravilne lastnosti. Tega je našla pastirica Marianna, ki je poročala, da je v sanjah prisluhnila Marijinim razodetjem. To se je zgodilo manj kot 80 let po Marysjinem izjemnem srečanju z Božjo Materjo.
In čeprav je težko dokončno potrditi Marijino prikazanje na Wiktorowkah, to ne odvrača romarjev, ki se vztrajno vzpenjajo sem na nadmorsko višino okoli 1.200 metrov. Poleti imajo priložnost, da se potopijo v pomirjujoč vonj vlažnega gozda ali s soncem ogretega lesa, pozimi pa slišijo hreščanje snega pod nogami.
Poleg tega je ne glede na vreme vsak pohodnik povabljen, da si odpočije ob skodelici čaja v dominikanski kuhinji – eden največjih ljubiteljev poljskih Tater, Karol Wojtyla (sv. Janez Pavel II.), je namreč leta 1975 pastoralno oskrbo tega svetišča zaupal dominikancem.
Avtorica prispevka je Magda Jakubiak.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
