Po mnenju nekaterih izvedencev naj bi nove raziskave pri iskanju ostankov Noetove barke kmalu prinesle neizpodbitne dokaze, da je Noetova barka zakopana na ozemlju današnje Turčije.
Preberite še:
Noe 21. stoletja
22 let raziskav
Leta 1959 je kartograf stotnik İlhan Durupınar odkril nepravilne formacije v gorovju vzhodne Turčije, ki spominjajo na velikansko ladjo. Izvedenci in verniki so 60 let z različnimi teorijami ugibali, ali gre za znamenito točko, na kateri naj bi pristala Noetova barka, in ta ugibanja so sprožila številne razprave v znanstvenih in verskih krogih.
Leta 2017 je filmski ustvarjalec Cem Sertesen posnel dokumentarni film, v katerem je strnil 22 let raziskav na območju, kjer po mnenju mnogih poznavalcev ležijo ostanki znamenitega svetopisemskega plovila. Sertesen zdaj pripravlja nadaljevanje z naslovom Noetova barka 2, ki se osredinja na nova odkritja v raziskavi te odročne gorske verige.
Preberite še:
Sodobni Noe: Štajerec z motorno žago
Vse bližje odkritju
Nedavno sta računalniški inženir in arheolog Andrew Jones ter geofizik John Larsen naredila raziskavo območja in sta s tridimenzionalno tehnologijo preiskala podzemlje. Posnetki sicer še niso bili objavljeni – javnosti bodo predstavljeni skupaj z drugim delom dokumentarnega filma – in vsi sodelujoči so prepričani, da smo tokrat bližje odkritju tega koščka naše kulturne zgodovine kot kadarkoli doslej.
Po navedbah časnika The Hurriyet Daily News je Sertesen izjavil:
“To so dejanski posnetki Noetove barke. Ne gre ne za ponaredek ne za računalniško simulacijo. Prikazujejo celotno ladjo, zakopano pod zemljo.” Sertesen dodaja: “Vsekakor je ladja, malce prehiter pa bi bil s trditvijo, da gre za Noetovo barko. Čaka nas še veliko dela. Opravili pa ga bomo lahko le s pomočjo univerz in sodelovanjem turške države.”
Preberite še:
Zamolčana Slovenka, ki je odkrivala skrivnostna indijanska ljudstva
Sertesen je pojasnil, da so ladjo posneli s pomočjo električnih signalov, poslanih prek kablov, ki so jih položili na tem območju. Poudaril je, da v njihovi tridimenzionalni predstavitvi ni nič ponarejenega, in rezultati, ki jih bodo predstavili, so pristne fotografije dejanskega stanja pod zemljo.
Kdaj bo predvajan novi dokumentarec, za zdaj še ni znano, verjetno pa je, da bodo ustvarjalci z zaključkom filma počakali, dokler ne dobijo možnosti za prekop celotnega območja.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
Preberite še:
Kako je sv. Marjeta Škotska svojega samovoljnega moža pripeljala v Cerkev
Preberite še:
Kdo je moj bližnji?
Preberite še:
“Občutek, da nekomu pomagaš, je najboljši”
