Po zaključku srednje šole pred več kot 50 leti je Sam počel marsikaj. Vodil je čistilno podjetje in podjetje za telemarketing. Delal je tudi kot taksist in v diskontni trgovini za elektroniko. Nato pa se je pri 68 letih odločil, da se vpiše na visokošolski študij.
Dolgoletna želja in hipna odločitev
“Vozil sem po avtocesti, ko sem po radiu slišal, da neki kolidž nudi študij za pisanje scenarijev,” se spominja Sam. Samodejno je zapustil avtocesto in se zapeljal do kolidža. “Pet minut pozneje sem se že vpisoval na študij,” dodaja 72-letnik. Visokošolska izobrazba je bila ena od njegovih velikih želja.
Mlajši sošolci
72-letnik pravi, da je bilo sprva kar stresno študirati s sošolci, ki so bili več kot 50 let mlajši od njega. Zato si je zadal, da je vsak dan navezal stik z drugim študentom in z njim izmenjal nekaj besed. Bil je pobudnik skupnega učenja, prizadeval si je tudi za izmenjavo izkušenj in vzajemno rast.
“Mislim, da imam z njimi dober odnos. Zadnji dan predavanj sem dobil veliko objemov,” pravi Sam.
Profesorica Kate Balsley, ki je Sama poučevala na kolidžu, je navdušena nad njegovimi akademskimi dosežki. “Sam si je vedno želel deliti fotografije in zgodbe o svojem zanimivem življenju in družini. Zelo smo ponosni, da ga vidimo ob koncu študija, a ga bomo pogrešali,” pravi.
Ponosna mati
Sama je na podelitvi diplom pospremil gromki aplavz. Slovesnosti se je udeležila tudi njegova 99-letna mati, ki ob ponosu na svojega sina ni skrivala svojih čustev. “Navdušena je, srečna in ponosna,” je povedal Sam.
Na vprašanje, kaj bo zdaj počel, 72-letnik pravi, da bo morda nadaljeval z izobraževanjem. Nedvomno je pripravljen na nove izzive. Vedno ga je zanimalo pisanje scenarijev; je tudi avtor dveh knjig. “Vedno sem rad pisal, rad pripovedujem zgodbe,” pravi.
Za sanje ni nikoli prepozno
Prav tako se bori proti stereotipom, da starost omejuje ali ovira uresničevanje sanj. Upa, da bo njegova zgodba navdih za druge, ki bi se radi izobraževali, vendar se bojijo, da je zanje prepozno.
“Samo zato, ker ste dosegli določeno starost, še ne pomeni, da ne morete še naprej rasti in se učiti. Nikoli ni prepozno, da začnete uresničevati svoje sanje,” pravi 72-letnik.
Njegova zgodba nas opominja, da je z močjo volje in odločnostjo učenje lahko vseživljenjski proces ne glede na to, koliko smo stari. Pomembno je, da na svojo prihodnost gledamo z navdušenjem, upanjem in vero.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila poljska izdaja Aleteie. Prevedla inpriredila Veronika Snoj.
