Listki različnih barv in velikosti, na katere pišemo kratka sporočila, različne sezname ali pa z njimi označujemo strani v knjigi ali pomembne dokumente, so dandanes prisotni skorajda v vsaki pisarni in gospodinjstvu. Ste se že kdaj vprašali, kako so nastali?
Med izumitelje tega majhnega in uporabnega pripomočka sta podpisana Spencer Silver in Arthur L. Fry. Danes sta upokojenca, nekoč pa sta bila zaposlena v ameriškem podjetju 3M.
Preberite še:
Mož, ki je leta 1945 odšel iz Slovenije in postal svetovno ugleden znanstvenik
Poizkus, ki se ni končal po načrtih, toda …
Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja si je Spencer prizadeval ustvariti nove vrste lepil. Njegov cilj je bil, da bi razvil lepilo, ki bi bilo čim bolj močno in učinkovito, zgodilo pa se je ravno nasprotno. Nova vrsta lepila, ki je temeljila na t. i. mikrosferah, ni imela teh lastnosti in zlepljene predmete so lahko znova ločili brez večjih težav. Glede na Spencerjeva prizadevanja je bil to spodleteli poizkus in nihče ni imel ideje, kako bi lahko uporabili lepilo s takšno strukturo.
Vztrajni Spencer pa se ni vdal. V štirih letih, ko je svoje sodelavce skušal prepričati, da bi bilo lepilo gotovo lahko na kakšen način uporabno, je dobil vzdevek gospod Vztrajni.
Preberite še:
Kako sanje spremeniti v cilje in jih tudi doseči
Slaba volja zaradi padajočih lističev
Ko je leta 1974 na enem od seminarjev znova predstavljal to edinstveno lepilno sredstvo, je do njega pristopil Arthur Fry, ki je delal v razvojnem oddelku. Njegova velika strast je bilo petje v cerkvenem pevskem zboru in vsako sredo po končanih vajah se jezil, ker so mu iz pesmarice padali listki, s katerimi je označeval strani. Potreboval je nekaj, kar bi lahko prilepil in nato odlepil, ne da bi pri tem poškodoval ali umazal pesmarico.
Spencerja je prosil za vzorec lepila in začel eksperimentirati. Na rob označevalnih listkov je nanašal plast lepila in redno poročal o tem, kako deluje. Rodila se je zamisel o samolepilnih lističih.
Preberite še:
Od kod v resnici izvira naša motivacija?
Svetovni uspeh
Dvojica je z idejo prepričala vodilne v podjetju, ki so izdelek, sprva imenovan Press ‘n Peel, kmalu preizkusili na tržišču. Blokci samolepilnih lističev sprva niso poželi pretiranega zanimanja. Po številnih izboljšavah pa so jih nato brezplačno razdelili med ljudi v nekem ameriškem mestu, ki so bili nad izdelkom navdušeni.
V ZDA so slavne samolepilne lističe Post-it začeli prodajati 6. aprila 1980, kmalu pa so o njih začela prihajati povpraševanja z vsega sveta.
Kmalu po uspehu pa je s trditvijo, da je samolepilne lističe ustvaril on, podjetje tožil Alan Amrom. Ko je leta 1973 hitel na sestanek, je hotel ženi na hladilniku pustiti listek s sporočilom. Ker pri roki ni imel ničesar, s čimer bi listek pritrdil, si je pomagal z žvečilnim gumijem, ob tem pa začel razmišljati, kako bi ustvaril listek, na katerega bi bila že vnaprej nanešena snov, s katero bi ga lahko prilepili na drug predmet.
Gotovo imate tudi vi doma pravo malo zbirko samolepilnih lističev. Ste za izziv? Na listek napišite misel, s katero boste nekomu od najbližjih polepšali dan. Da ne boste tuhtali predolgo, so vam pri tem lahko v pomoč misli v fotogaleriji.
Preberite še:
12 misli iz Mladega princa, ki so lahko naš življenjski smerokaz
Preberite še:
5 velikih odkritij katoliških znanstvenikov
Preberite še:
Katoliški glasbenik, ki je olajšal branje slepim
Preberite še:
Priljubljeno pecivo, ki ga je “izumila” katoliška redovnica v 17. stoletju
