Scott-Vincent Borba je živ dokaz, da se klic v posvečeno življenje pri moškem lahko pojavi kadarkoli v življenju. V bogoslovje Saint-Patrick v kalifornijski škofiji Fresno je vstopil pri 46 letih. Leta 2019 se je tja pripeljal v luksuznem vozilu, v obleki s kravato. “Ko mi je rektor odprl, je za trenutek samo strmel vame, potem pa izdahnil: ‘Delo imam!'” se spominja Scott-Vincent.
Treba je omeniti, da Scott-Vincent prihaja od daleč. Preden je zahrepenel po kolarju, se je gibal v poslovnem svetu in svetu razkošja. Maneken, estet in ustanovitelj kozmetične linije e.l.f. je doživel takojšen velik uspeh v prodaji in trženju, zelo hitro si je ustvaril mednarodni sloves.
Slavne osebe so ga celo izbrale za osebnega kozmetika, da jim je za vrtoglave cene pripravljal tretmaje za nego kože. Mila Kunis je na primer leta 2011 pri Scottu naročila dermatološki tretma z rubini in diamanti za 5.000 evrov.
Scott je postal milijonar, delal je v Beverly Hillsu, kupil si je vilo ob morju in preživljal čas v barih in na plesnih večerih s t. i. hollywoodsko smetano.
Na prvi pogled poklicanosti v posvečeno življenje niti slutiti ni mogoče. Pa vendar je Scott že zgodaj zaznal klic v duhovništvo. Vzgojen je bil v katoliški veri, oba starša sta bila goreča in dejavna vernika. Scott je ob nedeljah še naprej hodil k maši. “Nisem se zavedal, da s svojim grešnim vedenjem zavračam zakramente,” je povedal za Aleteio.
Mati ga je že kot otroka nagovarjala, da bi bil duhovnik. Zamisel je počasi in tiho dozorevala v fantovem srcu, dokler je ni zatrl, še preden bi se razcvetela. Nekega dne, ko je Scott molil rožni venec, je prosil devico Marijo, naj ga varuje.
“Prosil sem jo, naj ostane z menoj, naj me varuje in me drži v svojih rokah vse moje življenje. Vem, da me je ona pripeljala do te poklicanosti, iz ljubezni do mene in svojega Sina.”
Otresti se ničevosti sveta
“Bog me je poklical že pri 10 letih. Ampak jaz sem pozno odgovoril.” Pozno in po nekakšnem razcvetu. Ko je bil na neki zabavi, obkrožen z velikimi srečneži tega sveta, se je vanj brez vnaprejšnjega opozorila naselila naveličanost.
“Občutek sem imel, da sem prazen. Saj sem bil prazen. Bil sem izčrpan. Rekel sem: ‘Moj Bog, če je to življenje, da delam, se zabavam, znova in znova, potem pa umrem, to zame ni življenje, za katerega sem mislil, da si ga namenil meni. Toda lahko se spremenim samo, če mi pomagaš,'” se spominja Scott. “Boga sem iskreno prosil za pomoč in prejel sem milost spreobrnjenja. Naš Gospod me ni nikdar zapustil,” je povedal za Aleteio.
Spakiral je kovčke in zapustil razkošno vilo. “Preprosto nisem hotel več biti doma. Vse me je spominjalo na greh … Bogu sem rekel: ‘Res mi je žal, da sem te užalil.'” Ko je zapustil Los Angeles, je Scott zaživel skromnejše življenje, postopoma se je ločil od vsega bogastva in dobrin, ki jih je imel.
Po dolgih molitvah in tretjem romanju v Medžugorje se je Scott naposled dokončno odločil in ves svoj denar z bančnega računa nakazal nevladni organizaciji Mary’s Meals, najbližji onkološki bolnišnici in brezdomcem. “Gospod je poudarjal, da ljubiti pomeni ljubiti uboge miselno, telesno in duhovno. Njegovo zapoved bom spoštoval vse svoje življenje,” zagotavlja Scott.
Bodoči duhovnik prizna, da je bilo odpovedovanje bogastvu in dobrinam boleče. Odločitev je bila resnično težka. Pustil je vse, za kar je delal vse svoje življenje in iz česar si je ustvaril udobje.
“Da, težko se mi je bilo odpovedati vsemu. Moški ali ženska takšno odpoved lahko živita le iz Božje milosti. Ko sem vse razdal, nisem več vedel, kdo sem,” pripoveduje Scott. “Žaloval sem za svojim preteklim življenjem in moral sem se okleniti Boga, da sem izpolnil cilje, ki mi jih je zadal. Naredil me je bolj ponižnega in me še vedno gradi v ponižnosti. To je zame edini način, da izpolnim Njegovo voljo.”
Od takrat za bogoslovca ni bilo več sence dvoma. “Še nikoli nisem bil srečnejši, tako poln veselja. Vsemu, kar mi svet lahko ponudi, sem se pripravljen milijonkrat odreči, da bi se le združil z Jezusom.”
Vsem tistim, ki so tako kot on, sprejeli zahtevno odgovornost duhovniške službe, svetuje naslednje:
“Duhovništvo je dar od Boga. Vsakemu bogoslovcu in duhovniku priporočam, da gre na adoracijo, se pokloni pred Najsvetejšim in moli k presveti devici Mariji, da bi izpolnil voljo njenega Sina. Marija je ključna pomoč duhovnikom, da bi svoje delo, ki jim ga je zaupal Bog, dobro opravljali, s ponižnostjo, ljubeznijo in veseljem.
Zase vem, da brez Marije, matere Boga, ne bi bil nič. Duhovnikom in bogoslovcem želim reči, da smo tu na zemlji zato, da pomagamo dušam vrniti se k Bogu. Kakšen dar, kakšno poslanstvo! Slavite Boga in presveto Trojico! Ne bom nehal govoriti o usmiljenju Boga in njegovi ljubezni do vseh otrok.”
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila francoska izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Lucija Rifel.
