“Mami, gremo peš ali z avtom?” Všeč mi je, ko mi otroci zastavijo to vprašanje, kadar se skupaj odpravimo od doma. Večino odraslega življenja sem živela v mestu, kjer sem do trgovine, cerkve ali knjižnice lahko šla peš.
Pred kratkim sem ozavestila preprost razlog, zakaj sploh hodim: hoja me navdaja z veseljem. Kot drugo pa me prisili k temu, da upočasnim in opazim več okoli sebe. To je moj čas, preživet stran od zaslonov in hektičnega življenja. Starejša kot sem, bolj cenim prednosti hoje.
Fizične koristi
Redna hoja blagodejno vpliva na naše telo, saj lahko občutno zmanjša vrsto zdravstvenih težav, vključno s srčnimi boleznimi, rakom in sladkorno boleznijo. Krepi imunski sistem, povečuje energijo in pomaga pri boljšem spancu. Eden od načinov, da ostanete motivirani, če želite več hoditi, je dnevno sledenje številu prehojenih korakov s pomočjo telefona ali pametne ure.
Nekega lanskega popoldneva, ko sem drugi dan zapored izpustila jutranji sprehod, sem le stežka ohranjala oči odprte. Počutila sem se počasno in nerazpoloženo. Spoznala sem, da sem zaradi jutranje hoje skozi dan bolj budna in pozorna. Naslednji dan nisem zamudila sprehoda!
Duševne koristi
Na čustveni in mentalni ravni hoja zmanjšuje napetost in stres ter izboljšuje razpoloženje, delno prek tega, da vas poveže z okolico in ljudmi na vašem območju. Nekoč sva z možem na dnevnem sprehodu opazila skupino ljudi, zbranih okoli bližnjega bajerja, s telefoni in fotoaparati v rokah. Stopila sva bližje, da bi izvedela, kaj se dogaja, in uzrla ptico, ki so jo občudovali. Ganljivo je strmeti v nepričakovano lepoto in ob tem opazovati navdušenje zbranih.
Danes na jutranjih sprehodih z otroki veliko bolj uživam v njihovih vprašanjih in se ukvarjam z njimi kot doma ali v avtu. Na sprehodih pojemo, se pogovarjamo o smešnih trenutkih v knjigah, ki jih beremo, jaz pa skušam odgovoriti na vsa nejasna in nenavadna vprašanja, ki jim pridejo na misel – tudi zato, ker je prisotnih manj motenj, ki bi odvrnile mojo pozornost.
Duhovne koristi
Hoja mi pomaga pri molitvi. Ne glede na to, ali gre za čudovit sončni zahod, prisrčen nasmeh mimoidočega ali najdbo največjega lista, kar sem jih kadarkoli videla – vse to me usmerja k Jezusu! Še bolj se zavem Božje veličine in svoje majhnosti – kar me na koncu pripelje do tega, da se mu zahvalim in ga še malo bolje spoznam.
Če pri tem potrebujete nebeškega prijatelja, je sveti Pavel več kot primeren kandidat. Na svojih misijonskih poteh je moral veliko hoditi in vas lahko spodbuja pri pohodniških dogodivščinah.
V naši družini smo nedelje rezervirali za raziskovanje pohodniških poti v našem območju. Eno leto smo si zadali izziv, da bomo vsako nedeljo od pomladi do jeseni prehodili drugo pot. Neverjetno, koliko novih možnosti smo odkrili. Nekateri najlepši družinski spomini so vezani prav na te dogodivščine.
Sveti Pavel, prosi za nas!
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie.
