Postni čas pogosto razumemo kot čas molitve in kesanja, ko se za 40 dni odpovemo nekaterim jedem, recimo čokoladi.
Postni čas pa je obenem lahko priložnost, da omejimo svoje pretirane razvade, še posebej če smo postali sužnji sodobnega potrošništva.
Sv. Janez Pavel II. je to duhovno prakso omenil v svoji prvi postni poslanici leta 1979:
Če živimo brez stvari, to pomeni, da se osvobodimo suženjstva civilizacije, ki ljudi vedno spodbuja k še večjemu udobju in potrošnji, ne da bi ob tem pomislili na varovanje okolja, ki je skupna dediščina človeštva.
Svet nam govori, da potrebujemo “vedno nove stvari”, pa naj gre za najnovejši telefon ali zadnji model električnega avtomobila.
In vendar nam ni treba podleči svetovnemu pogledu na srečo: lahko izkoristimo post in se umaknemo ter prevetrimo svoje življenje, ob tem pa ugotovimo, kako zelo smo navezani na stvari tega sveta.
Sv. Janez Pavel II. pojasnjuje, kako lahko naredimo še korak dlje: “Živeti brez stvari ne pomeni le, da se odrečemo tistemu, česar ne potrebujemo; včasih se moramo odreči tudi tistemu, kar potrebujemo, kakor vdova iz evangelija, ki je vedela, da je bilo to, čemur se je odrekla, že njej podarjeno od Boga.”
Postni čas je priložnost, prevetrimo svoje življenje in se poskušamo osvoboditi vseh pretiranih navezanosti, ki jih morda imamo.
Prispevek je nastal po izvirniku, ki ga je objavila ameriška izdaja Aleteie. Prevedla in priredila Mojca Masterl Štefanič.
